Page 64 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 64
RAZPRAVE, [TUDIJE
Silvano Cavazza
BONOMO, VERGERIJ, TRUBAR
1.
Devetindvajsetega junija 1586 je teolog iz Tübingena Jakob An-
dreae v mestu Derendingen opravil svečani govor na pogrebni slo-
vesnosti za Primoža Trubarja, ki je preminul dan pred tem, star
oseminsedemdeset let. Govor, ki so ga takoj zatem natisnili v izvirnem
nemškem jeziku, dve leti kasneje pa še v slovenščini, se je začel s
spominom na Pietra Bonoma, tržaškega škofa, ki je Kranjca zelo cenil
in mu je bil že od njegove mladosti zelo naklonjen (lieb und werth).
Poleg tega naj bi Trubarja kot pravi sobrat (Mitbruder) v krščanstvu
vse življenje podpiral in ščitil pred različnimi sovražniki.
Kdo ve, če je med navzočimi z izjemo ozkega kroga sorodnikov,
družinskih prijateljev in sodelavcev pokojnika, kdo pred tem že slišal
za prelata iz Trsta ali pa za mesto, v katerem je bil ta skorajda pol
stoletja duhovni vodja. Bonomo je umrl leta 1546 in Trst je bil za
njegovega časa gotovo precej odmaknjen od dogodkov, ki so za-
znamovali luteranski Württemberg v osemdesetih let šestnajstega
stoletja.1
Pietro Bonomo se je rodil leta 1459, torej takrat kot cesar Maksi-
milijan I., pri katerem je služboval kot pomemben svetovalec. Erazem
Rotterdamski je bil deset, Martin Luther pa štiriindvajset let mlajši
od njega in škof je v svojem dolgem življenju imel gotovo precej
1 P. TRUBER, Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Refor-
mationswerk, hg. von O. SAKRAUSKY, Wien-Ljubljana 1989, str. 23–50: 55,
57. Andreae se je pri svojem govoru očitno opiral na Trubarjeva pisma in
predgovore. V besedilu je navedena sodobna slovenska oblika imena»Primož
Trubar«, medtem ko med nemškimi pisci prevladuje oblika »Primus Truber«,
kakor se je v svojih spisih pogosto podpisoval tudi sam.
62
Silvano Cavazza
BONOMO, VERGERIJ, TRUBAR
1.
Devetindvajsetega junija 1586 je teolog iz Tübingena Jakob An-
dreae v mestu Derendingen opravil svečani govor na pogrebni slo-
vesnosti za Primoža Trubarja, ki je preminul dan pred tem, star
oseminsedemdeset let. Govor, ki so ga takoj zatem natisnili v izvirnem
nemškem jeziku, dve leti kasneje pa še v slovenščini, se je začel s
spominom na Pietra Bonoma, tržaškega škofa, ki je Kranjca zelo cenil
in mu je bil že od njegove mladosti zelo naklonjen (lieb und werth).
Poleg tega naj bi Trubarja kot pravi sobrat (Mitbruder) v krščanstvu
vse življenje podpiral in ščitil pred različnimi sovražniki.
Kdo ve, če je med navzočimi z izjemo ozkega kroga sorodnikov,
družinskih prijateljev in sodelavcev pokojnika, kdo pred tem že slišal
za prelata iz Trsta ali pa za mesto, v katerem je bil ta skorajda pol
stoletja duhovni vodja. Bonomo je umrl leta 1546 in Trst je bil za
njegovega časa gotovo precej odmaknjen od dogodkov, ki so za-
znamovali luteranski Württemberg v osemdesetih let šestnajstega
stoletja.1
Pietro Bonomo se je rodil leta 1459, torej takrat kot cesar Maksi-
milijan I., pri katerem je služboval kot pomemben svetovalec. Erazem
Rotterdamski je bil deset, Martin Luther pa štiriindvajset let mlajši
od njega in škof je v svojem dolgem življenju imel gotovo precej
1 P. TRUBER, Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Refor-
mationswerk, hg. von O. SAKRAUSKY, Wien-Ljubljana 1989, str. 23–50: 55,
57. Andreae se je pri svojem govoru očitno opiral na Trubarjeva pisma in
predgovore. V besedilu je navedena sodobna slovenska oblika imena»Primož
Trubar«, medtem ko med nemškimi pisci prevladuje oblika »Primus Truber«,
kakor se je v svojih spisih pogosto podpisoval tudi sam.
62
