Page 66 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 66
RAZPRAVE, [TUDIJE
pri Radečah, kraju južno od Celja ob reki Savi. Trubar sicer še ni imel
dvajset let in še ni bil posvečen v duhovnika, a na ta način je lahko
zbral nekaj denarja ter se štirinajstega aprila 1528 vpisal na dunajsko
univerzo. Študiral je le eno leto, saj so spomladi 1529 Turki napadli
Dunaj in Trubar se je vrnil v Trst. Leta 1530 je Bonomo svojega
varovanca posvetil in ga imenoval za vikarja v Laškem, kraju na pol
poti med Loko in Celjem, ki so mu Nemci pravili Tüffer, in kjer je
imel škof eno od svojih župnij.3
Trubar se je vrnil v Trst šele leta 1540. V tem času se je iz mladega
študenta že prelevil v uglednega duhovnika, saj so ga leta 1535 (ali
1536) poklicali v Ljubljano in mu ob podpori škofa Franza Katzia-
nerja (Kacijanar) zaupali službo pridigarja v stolnici Svetega Nikolaja.
Tam se je gibal v krogih, naklonjenih reformi Cerkve in širjenju
luteranstva ter navezal stike z ljudmi, kot sta bila kanonik Paul
Wiener in laik Matija Klombner. Ni znano, ali je v tem času že
prestopil sicer še precej nejasno zarisano črto med rimsko pravo-
vernostjo in protestantizmom. Konec leta 1539 je Trubar, ki se je že
pred tem izrekel proti romanju in raznim drugim pobožnostim,
izrazil dvome v zvezi s čudežem na Sveti Gori nad Gorico, ter obsodil
načrte za gradnjo cerkve na mestu, kjer naj bi se prikazala Marija.
Okoli tega je nastala živahna razprava, v katero so se na eni strani
zapletli kranjski deželni stanovi, ki so nasprotovali novemu »praz-
noverju«, ter na drugi predstavniki oglejskega patriarhata ter sam
nadvojvoda Ferdinand I., ki so bili naklonjeni gradnji cerkve. Leta
1541, torej kmalu potem, ko je prišlo do omenjenih sporov, je vladar
ostro ukrepal proti luterancem in drugim krivovercem v Ljubljani, a
Trubar je bil takrat že v Trstu, kamor se je po vsej verjetnosti umaknil
že jeseni prejšnjega leta.
3 Temeljno delo o Trubarju in njegovem življneju je še vedno M. RUPEL, Primož
Trubar. Življenje in delo, Ljubljana 1962: knjiga je zastavljena nadvse izčrpno,
poleg številnih koristnih podatkov pa v njej lahko najdemo tudi precej pro-
nicljivih razlag: tu se bomo na željo avtorja oprli na nemški prevod, ki je tudi
dokončna različica dela: M. RUPEL, Primus Truber, Leben und Werk des slove-
nischen Reformators, Deutsche Übersetzung und Bearbeitung von B. SARIA,
München 1965. Za dopolnitev, tudi glede biografije, prim. J. RAJHMAN, Tru-
bar, Primož, in Slovenski biografski leksikon, IV, Ljubljana 1982, str. 206–225.
64
pri Radečah, kraju južno od Celja ob reki Savi. Trubar sicer še ni imel
dvajset let in še ni bil posvečen v duhovnika, a na ta način je lahko
zbral nekaj denarja ter se štirinajstega aprila 1528 vpisal na dunajsko
univerzo. Študiral je le eno leto, saj so spomladi 1529 Turki napadli
Dunaj in Trubar se je vrnil v Trst. Leta 1530 je Bonomo svojega
varovanca posvetil in ga imenoval za vikarja v Laškem, kraju na pol
poti med Loko in Celjem, ki so mu Nemci pravili Tüffer, in kjer je
imel škof eno od svojih župnij.3
Trubar se je vrnil v Trst šele leta 1540. V tem času se je iz mladega
študenta že prelevil v uglednega duhovnika, saj so ga leta 1535 (ali
1536) poklicali v Ljubljano in mu ob podpori škofa Franza Katzia-
nerja (Kacijanar) zaupali službo pridigarja v stolnici Svetega Nikolaja.
Tam se je gibal v krogih, naklonjenih reformi Cerkve in širjenju
luteranstva ter navezal stike z ljudmi, kot sta bila kanonik Paul
Wiener in laik Matija Klombner. Ni znano, ali je v tem času že
prestopil sicer še precej nejasno zarisano črto med rimsko pravo-
vernostjo in protestantizmom. Konec leta 1539 je Trubar, ki se je že
pred tem izrekel proti romanju in raznim drugim pobožnostim,
izrazil dvome v zvezi s čudežem na Sveti Gori nad Gorico, ter obsodil
načrte za gradnjo cerkve na mestu, kjer naj bi se prikazala Marija.
Okoli tega je nastala živahna razprava, v katero so se na eni strani
zapletli kranjski deželni stanovi, ki so nasprotovali novemu »praz-
noverju«, ter na drugi predstavniki oglejskega patriarhata ter sam
nadvojvoda Ferdinand I., ki so bili naklonjeni gradnji cerkve. Leta
1541, torej kmalu potem, ko je prišlo do omenjenih sporov, je vladar
ostro ukrepal proti luterancem in drugim krivovercem v Ljubljani, a
Trubar je bil takrat že v Trstu, kamor se je po vsej verjetnosti umaknil
že jeseni prejšnjega leta.
3 Temeljno delo o Trubarju in njegovem življneju je še vedno M. RUPEL, Primož
Trubar. Življenje in delo, Ljubljana 1962: knjiga je zastavljena nadvse izčrpno,
poleg številnih koristnih podatkov pa v njej lahko najdemo tudi precej pro-
nicljivih razlag: tu se bomo na željo avtorja oprli na nemški prevod, ki je tudi
dokončna različica dela: M. RUPEL, Primus Truber, Leben und Werk des slove-
nischen Reformators, Deutsche Übersetzung und Bearbeitung von B. SARIA,
München 1965. Za dopolnitev, tudi glede biografije, prim. J. RAJHMAN, Tru-
bar, Primož, in Slovenski biografski leksikon, IV, Ljubljana 1982, str. 206–225.
64
