Page 68 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 68
RAZPRAVE, [TUDIJE
drugim poleg Vergilovega pisanja razložil (außgelegt) tudi Paraphrases
in Novum Testamentum Erazma Rotterdamskega ter Institutio christianae
religionis Jeana Calvina, in sicer v italijanskem, nemškem in sloven-
skem jeziku (in Wälscher, Teutscher und Windischer sprach). Da bi ta
spomin še dodatno podkrepil, je ob strani navedel Vergilov verz v
latinščini: »… et bene apud memores veteris stat gratia facti.«6
Pri tem zapisu izstopa predvsem omemba treh jezikov, ki so jo
mnogi navezovali na Trubarjevo pridiganje v slovenščini v različnih
tržaških cerkvah in celo v stolnici Svetega Justa, o čemer nimamo
zanesljivih podatkov.7 Dosti pomembnejša so bržkone besedila,
navedena poleg Vergila, ki se po vsej verjetnosti navezujejo na spomine
iz dvajsetih let, torej iz Trubarjevih šolskih dni.8 Erazmove Parafraze
so izhajale od leta 1517, ko je ugledalo luč sveta Pismo Rimljanom, do
Dejanj apostolov, natisnjenih leta 1524. Razlage besedil štirih evan-
6 TRUBER, Deutsche Vorreden cit. str. 95-96. Avtobiografski zapis bi lahko
prevedli takole: »Tri ali štiri leta kasneje (torej po izidu slovenskega
katekizma, ki je v resnici izšel pet let prej) sem v Nemčiji srečal častitega in
nadvse učenega gospoda Petra Pavla Vergerija, škofa Kopra (zu Gaffers), ki
sem ga bil spoznal že kot kot slovenski pridigar v službi pri plemenitem in
pobožnem gospodu Pietru Bonomu, tržaškemu grofu in škofu. Mesto Gaf-
fer, ki mu nekateri pravijo tudi Caput Histriae, drugi Justinopolis, Slovenci pa
Copper, je samo dve milji stran od Trsta. Omenjeni tržaški škof me je poučil
o veri in zaradi njega sem postal pobožen kristjan. Na svojem domu je meni
in še nekaterim drugim poleg Vergilovih verzov razložil tudi Erazmove Para-
phrases ter Calvinove Institutiones in sicer v italijanščini, nemščini ter
slovenščini.«. Kar se tiče navajanja Vergila, prim. VERGILIUS, Aeneis, 4, 539;
»Mogoče zato, ker rešila prej sem nekoč jih pogube, so zdaj za pomoč mi
hvaležni.« (prevod Fran Bradač).
7 Prim. pregled v DI BRAZZANO, Pietro Bonomo cit. str. 326, opomba 178.
Nedavno je ponovno obudil trditve o pridigah v Svetem Justu G. Paolin,
Pensando a Pietro Bonomo, v Sotto il segno di Menocchio. Poklon Aldu Colonnellu,
Montereale Valcellina 2002, str. 115–122. Precej bolj previden je RUPEL,
Primus Truber cit. str. 51 (Primož Trubar cit. str. 48).
8 V tistem času v humanističnih šolah po vsej Evropi besedil klasičnih avtorjev
niso prevajali v ljudski jezik, ampak so jih parafrazirali, torej pojasnili z
drugimi besedami, v latinščini. Trubar se je najbrž spomnil, kako mu je
stari humanist ob enem svojih obiskov v šoli v slovenščini ali nemščini
pojasnil neki težko razumljiv latinski izraz. Podrobnost razkriva škofovo
dobrosrčnost in njegovo navezanost na mladega učenca.
66
drugim poleg Vergilovega pisanja razložil (außgelegt) tudi Paraphrases
in Novum Testamentum Erazma Rotterdamskega ter Institutio christianae
religionis Jeana Calvina, in sicer v italijanskem, nemškem in sloven-
skem jeziku (in Wälscher, Teutscher und Windischer sprach). Da bi ta
spomin še dodatno podkrepil, je ob strani navedel Vergilov verz v
latinščini: »… et bene apud memores veteris stat gratia facti.«6
Pri tem zapisu izstopa predvsem omemba treh jezikov, ki so jo
mnogi navezovali na Trubarjevo pridiganje v slovenščini v različnih
tržaških cerkvah in celo v stolnici Svetega Justa, o čemer nimamo
zanesljivih podatkov.7 Dosti pomembnejša so bržkone besedila,
navedena poleg Vergila, ki se po vsej verjetnosti navezujejo na spomine
iz dvajsetih let, torej iz Trubarjevih šolskih dni.8 Erazmove Parafraze
so izhajale od leta 1517, ko je ugledalo luč sveta Pismo Rimljanom, do
Dejanj apostolov, natisnjenih leta 1524. Razlage besedil štirih evan-
6 TRUBER, Deutsche Vorreden cit. str. 95-96. Avtobiografski zapis bi lahko
prevedli takole: »Tri ali štiri leta kasneje (torej po izidu slovenskega
katekizma, ki je v resnici izšel pet let prej) sem v Nemčiji srečal častitega in
nadvse učenega gospoda Petra Pavla Vergerija, škofa Kopra (zu Gaffers), ki
sem ga bil spoznal že kot kot slovenski pridigar v službi pri plemenitem in
pobožnem gospodu Pietru Bonomu, tržaškemu grofu in škofu. Mesto Gaf-
fer, ki mu nekateri pravijo tudi Caput Histriae, drugi Justinopolis, Slovenci pa
Copper, je samo dve milji stran od Trsta. Omenjeni tržaški škof me je poučil
o veri in zaradi njega sem postal pobožen kristjan. Na svojem domu je meni
in še nekaterim drugim poleg Vergilovih verzov razložil tudi Erazmove Para-
phrases ter Calvinove Institutiones in sicer v italijanščini, nemščini ter
slovenščini.«. Kar se tiče navajanja Vergila, prim. VERGILIUS, Aeneis, 4, 539;
»Mogoče zato, ker rešila prej sem nekoč jih pogube, so zdaj za pomoč mi
hvaležni.« (prevod Fran Bradač).
7 Prim. pregled v DI BRAZZANO, Pietro Bonomo cit. str. 326, opomba 178.
Nedavno je ponovno obudil trditve o pridigah v Svetem Justu G. Paolin,
Pensando a Pietro Bonomo, v Sotto il segno di Menocchio. Poklon Aldu Colonnellu,
Montereale Valcellina 2002, str. 115–122. Precej bolj previden je RUPEL,
Primus Truber cit. str. 51 (Primož Trubar cit. str. 48).
8 V tistem času v humanističnih šolah po vsej Evropi besedil klasičnih avtorjev
niso prevajali v ljudski jezik, ampak so jih parafrazirali, torej pojasnili z
drugimi besedami, v latinščini. Trubar se je najbrž spomnil, kako mu je
stari humanist ob enem svojih obiskov v šoli v slovenščini ali nemščini
pojasnil neki težko razumljiv latinski izraz. Podrobnost razkriva škofovo
dobrosrčnost in njegovo navezanost na mladega učenca.
66
