Page 15 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 15
UVODNI NAGOVORI
di lahko le slovenske knjige, lahko so bile porušene le molilnice, ni pa
mogel biti uničen Trubarjev duh.
Danes imamo Slovenci bogato lastno literaturo na vseh področjih
znanosti in izvrstne ustvarjalce, ki so nas popeljali v sam vrh umet-
niškega ustvarjanja, in prav tako bogato prevodno literaturo, ki nam
omogoča stalni stik na vseh področjih s svetovnimi dogajanji.
Petsto let po Trubarjevi smrti imamo v Mariboru tudi prvo slo-
vensko založbo elektronskih knjig, ki je nastala v okviru dnevnika
Večer, ureja pa jo Helena Grandovec. Zato bo še kako zanimivo pri-
sluhniti izzivom, ki jih postavljata naslov današnjega simpozija in
njegov podnaslov Slovenci na začetku in na koncu Gutenbergove galaksije.
Niko Schlamberger
Ob prvih razmišljanjih, da bi bili Slovensko protestantsko društvo
in Slovensko društvo INFORMATIKA soorganizatorja simpozija,
posvečenega petstoti obletnici rojstva Primoža Trubarja, je bilo
izrečenih kar nekaj pomislekov. Informatika in protestanti? Trubar
in informatiki? Ob predlogu naslova simpozija – Trubar in internet –
in njegovem podnaslovu – Slovenci na začetku in na koncu Gutenbergove
galaksije – se niso pomisleki nič unesli, prej nasprotno, saj je bilo videti,
kakor da se poskuša na silo povezovati nezdružljive pojme in pojave.
Tudi besedna zveza Gutenbergova galaksija se je zdela vsaj eksotična, če
že ne neprimerna.
Po nekoliko globljem in temeljitejšem premisleku se izkaže, da
gre vendarle za več skupnega, kakor se razodeva na prvi pogled.
Trubar je zaslužen, da smo dobili Slovenci prvo tiskano knjigo. To je
splošno znani dogodek, ki ga v zvezi s simpozijem ne bi bilo treba
niti ponavljati, če ne bi stalo za tem nekaj več. Tisto več je dejstvo, da
je Trubar kmalu po Gutenbergovem izumu tiska s premičnimi črka-
mi, slabih sto let zatem, izdal prvo knjigo v slovenščini. Sto let v tistem
času za prenos tehnologij, in tisk je bil vsekakor nova tehnologija, ni
bila tako dolga doba, kakor je danes, ko merimo čas prenosa tehno-
logije iz laboratorija v industrijo kvečjemu v letih. Vendar tudi zgolj
13
di lahko le slovenske knjige, lahko so bile porušene le molilnice, ni pa
mogel biti uničen Trubarjev duh.
Danes imamo Slovenci bogato lastno literaturo na vseh področjih
znanosti in izvrstne ustvarjalce, ki so nas popeljali v sam vrh umet-
niškega ustvarjanja, in prav tako bogato prevodno literaturo, ki nam
omogoča stalni stik na vseh področjih s svetovnimi dogajanji.
Petsto let po Trubarjevi smrti imamo v Mariboru tudi prvo slo-
vensko založbo elektronskih knjig, ki je nastala v okviru dnevnika
Večer, ureja pa jo Helena Grandovec. Zato bo še kako zanimivo pri-
sluhniti izzivom, ki jih postavljata naslov današnjega simpozija in
njegov podnaslov Slovenci na začetku in na koncu Gutenbergove galaksije.
Niko Schlamberger
Ob prvih razmišljanjih, da bi bili Slovensko protestantsko društvo
in Slovensko društvo INFORMATIKA soorganizatorja simpozija,
posvečenega petstoti obletnici rojstva Primoža Trubarja, je bilo
izrečenih kar nekaj pomislekov. Informatika in protestanti? Trubar
in informatiki? Ob predlogu naslova simpozija – Trubar in internet –
in njegovem podnaslovu – Slovenci na začetku in na koncu Gutenbergove
galaksije – se niso pomisleki nič unesli, prej nasprotno, saj je bilo videti,
kakor da se poskuša na silo povezovati nezdružljive pojme in pojave.
Tudi besedna zveza Gutenbergova galaksija se je zdela vsaj eksotična, če
že ne neprimerna.
Po nekoliko globljem in temeljitejšem premisleku se izkaže, da
gre vendarle za več skupnega, kakor se razodeva na prvi pogled.
Trubar je zaslužen, da smo dobili Slovenci prvo tiskano knjigo. To je
splošno znani dogodek, ki ga v zvezi s simpozijem ne bi bilo treba
niti ponavljati, če ne bi stalo za tem nekaj več. Tisto več je dejstvo, da
je Trubar kmalu po Gutenbergovem izumu tiska s premičnimi črka-
mi, slabih sto let zatem, izdal prvo knjigo v slovenščini. Sto let v tistem
času za prenos tehnologij, in tisk je bil vsekakor nova tehnologija, ni
bila tako dolga doba, kakor je danes, ko merimo čas prenosa tehno-
logije iz laboratorija v industrijo kvečjemu v letih. Vendar tudi zgolj
13
