Page 120 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 120
S SIMPOZIJEV 2008
(American Standard Code for Information Interchange) in njihovih
128 znakov mnogi še vedno jemljejo kot »zakon«. ISO je precej
kasneje sprejela standard Latin-1, ki ima 256 znakov in upošteva
bistveno več jezikov. Vseobsežen je BMP (Basic Multilingual Plan), ki
vsebuje kar 65 536 znakov, s katerimi naj bi zadostili prav vsem
jezikom.
Pri uveljavljanju slovenščine na internetu moramo biti pozorni
na naslednje vidike:
– DOSTOPNOST: potrebna je infrastruktura, ki pa poleg teh-
ničnih naprav zajema tudi slovensko tipkovnico, standardizirano
pisavo, slovarje in geslovnike, verifikatorje pravopisa, internetne
domene v slovenščini, strojno prevajanje; potrebne so razumne tarife
glede na socialne razmere, saj je socialna ločnica povsod odločilnejša
od tehnološke; in potrebna je funkcionalna pismenost vseh.
– UPORABA: usposobljenost uporabnikov se ne nanaša zgolj na
tehniko, ampak tudi na družbeni vidik – pravi stebri informacijske
družbe so etika, znanje in participacija, kar vse temelji na mate-
rinščini.
– OBVLADANJE TEHNOLOGIJE: obstoječe usposabljanje za IKT
v Sloveniji je obsežno in drago, ni pa učinkovito in ne doseže večine,
zato so potrebne korenite spremembe v šolah, knjižnicah, javni
upravi, NVO in drugod.
– RAZUMEVANJE POMENA: prevladuje »zabavni« pogled na
IKT, ki računa s pasivnimi potrošniki, zato je tudi vprašanje sloven-
ščine postransko; še posebej mlade ljudi je treba pritegniti v aktivno
ustvarjanje digitalnih vsebin, pri čemer bodo skrbeli tudi za mate-
rinščino.
– DRUŽBENA KRITIČNOST: neprepoznani so kulturni in etični
vplivi IKT, zato informatiki sploh ne razumejo pomena kulturne
identitete v informacijski družbi in je zanje moteč nefunkcionalen
element.
– INOVATIVNOST: informacijska družba je nova paradigma, ki
odstira drugačne poglede na svet, kar je samo po sebi vzpodbuda za
inovativnost, toda le ob pogoju, da uporabnik lahko soustvarja IKT,
zaradi česar potrebuje odprto kodo.
118
(American Standard Code for Information Interchange) in njihovih
128 znakov mnogi še vedno jemljejo kot »zakon«. ISO je precej
kasneje sprejela standard Latin-1, ki ima 256 znakov in upošteva
bistveno več jezikov. Vseobsežen je BMP (Basic Multilingual Plan), ki
vsebuje kar 65 536 znakov, s katerimi naj bi zadostili prav vsem
jezikom.
Pri uveljavljanju slovenščine na internetu moramo biti pozorni
na naslednje vidike:
– DOSTOPNOST: potrebna je infrastruktura, ki pa poleg teh-
ničnih naprav zajema tudi slovensko tipkovnico, standardizirano
pisavo, slovarje in geslovnike, verifikatorje pravopisa, internetne
domene v slovenščini, strojno prevajanje; potrebne so razumne tarife
glede na socialne razmere, saj je socialna ločnica povsod odločilnejša
od tehnološke; in potrebna je funkcionalna pismenost vseh.
– UPORABA: usposobljenost uporabnikov se ne nanaša zgolj na
tehniko, ampak tudi na družbeni vidik – pravi stebri informacijske
družbe so etika, znanje in participacija, kar vse temelji na mate-
rinščini.
– OBVLADANJE TEHNOLOGIJE: obstoječe usposabljanje za IKT
v Sloveniji je obsežno in drago, ni pa učinkovito in ne doseže večine,
zato so potrebne korenite spremembe v šolah, knjižnicah, javni
upravi, NVO in drugod.
– RAZUMEVANJE POMENA: prevladuje »zabavni« pogled na
IKT, ki računa s pasivnimi potrošniki, zato je tudi vprašanje sloven-
ščine postransko; še posebej mlade ljudi je treba pritegniti v aktivno
ustvarjanje digitalnih vsebin, pri čemer bodo skrbeli tudi za mate-
rinščino.
– DRUŽBENA KRITIČNOST: neprepoznani so kulturni in etični
vplivi IKT, zato informatiki sploh ne razumejo pomena kulturne
identitete v informacijski družbi in je zanje moteč nefunkcionalen
element.
– INOVATIVNOST: informacijska družba je nova paradigma, ki
odstira drugačne poglede na svet, kar je samo po sebi vzpodbuda za
inovativnost, toda le ob pogoju, da uporabnik lahko soustvarja IKT,
zaradi česar potrebuje odprto kodo.
118
