Page 117 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 117
FRANCI PIVEC
1546, več kot 80% natisnjenih v materinščini in ne v takrat »uradni«
latinščini (Schultze, 2001).
Žal tudi znanstveniki niso brez greha, ko gre za vprašanje mate-
rinščine. Najprej moramo sicer priznati, da celo 90 % jezikov sploh
nima znanstvene leksike in v takih primerih znanost v materinščini
ni možna. Preostali jeziki pa so glede tega tudi različno razviti,
odvisno od investiranega prizadevanja. Mnogim je razvoj lastne
znanstvene terminologije zapravljanje časa in se raje odločijo za
komunikacijo v jeziku, ki je to že razvil. Prav to je odločilno, da
80–90 % ključnih naravoslovnih ter 74–82 % ključnih družboslovnih
in humanističnih časopisov (po kriterijih institucij za indeksiranje)
izhaja v angleščini. Posledice lepo ilustrira naslednji primer: roman-
ske jezike govori 27,5 % svetovne populacije, v prej omenjene znan-
stvene časopise pa znanstveniki iz teh govornih področij prispevajo
manj kot 10 % vsebin. Zadnje čase se vrstijo ostri očitki skandinavskim
znanstvenikom, ki so v prid angleščine močno zanemarili znanstvene
besednjake v materinščini (Nilsson, 2005). Svetovni splet so si naredili
znanstveniki za svojo rabo (CERN) in ni čudno, če so pri njem vidni
tudi njihovi problematični pogledi o rabi jezika.
Za zasnovo in uresničevanje jezikovne politike na internetu so
potrebni kazalci o stanju jezika. Odgovornost za razvoj takšnih
kazalcev bi seveda pripisali akademskim ustanovam, a paradoksalno
se v resnici vsi zanašajo na komercialne organizacije (npr. Global
Reach ali Jupiter Research), ki jih jezik zanima v sklopu tržnih
raziskav. Zato tudi ne preseneča, da so podatki o stanju jezika na
internetu neredni in se hudo razhajajo. To je posledica zelo različnih
in slabo utemeljenih metodologij merjenja.
Global Reach (2005) ugotavlja število uporabnikov interneta po
jezikovnih skupinah in za leto 2005 podaja naslednjo sliko:
Angleško govoreči uporabniki 300 milijonov
Kitajsko govoreči uporabniki 220 milijonov
Japonsko govoreči uporabniki 105 milijonov
Špansko govoreči uporabniki 80 milijonov
Nemško govoreči uporabniki 70 milijonov
Francosko govoreči uporabniki 50 milijonov
115
1546, več kot 80% natisnjenih v materinščini in ne v takrat »uradni«
latinščini (Schultze, 2001).
Žal tudi znanstveniki niso brez greha, ko gre za vprašanje mate-
rinščine. Najprej moramo sicer priznati, da celo 90 % jezikov sploh
nima znanstvene leksike in v takih primerih znanost v materinščini
ni možna. Preostali jeziki pa so glede tega tudi različno razviti,
odvisno od investiranega prizadevanja. Mnogim je razvoj lastne
znanstvene terminologije zapravljanje časa in se raje odločijo za
komunikacijo v jeziku, ki je to že razvil. Prav to je odločilno, da
80–90 % ključnih naravoslovnih ter 74–82 % ključnih družboslovnih
in humanističnih časopisov (po kriterijih institucij za indeksiranje)
izhaja v angleščini. Posledice lepo ilustrira naslednji primer: roman-
ske jezike govori 27,5 % svetovne populacije, v prej omenjene znan-
stvene časopise pa znanstveniki iz teh govornih področij prispevajo
manj kot 10 % vsebin. Zadnje čase se vrstijo ostri očitki skandinavskim
znanstvenikom, ki so v prid angleščine močno zanemarili znanstvene
besednjake v materinščini (Nilsson, 2005). Svetovni splet so si naredili
znanstveniki za svojo rabo (CERN) in ni čudno, če so pri njem vidni
tudi njihovi problematični pogledi o rabi jezika.
Za zasnovo in uresničevanje jezikovne politike na internetu so
potrebni kazalci o stanju jezika. Odgovornost za razvoj takšnih
kazalcev bi seveda pripisali akademskim ustanovam, a paradoksalno
se v resnici vsi zanašajo na komercialne organizacije (npr. Global
Reach ali Jupiter Research), ki jih jezik zanima v sklopu tržnih
raziskav. Zato tudi ne preseneča, da so podatki o stanju jezika na
internetu neredni in se hudo razhajajo. To je posledica zelo različnih
in slabo utemeljenih metodologij merjenja.
Global Reach (2005) ugotavlja število uporabnikov interneta po
jezikovnih skupinah in za leto 2005 podaja naslednjo sliko:
Angleško govoreči uporabniki 300 milijonov
Kitajsko govoreči uporabniki 220 milijonov
Japonsko govoreči uporabniki 105 milijonov
Špansko govoreči uporabniki 80 milijonov
Nemško govoreči uporabniki 70 milijonov
Francosko govoreči uporabniki 50 milijonov
115
