Page 126 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 126
S SIMPOZIJEV 2008
– samostojne zamisli,
– premagovanje odporov,
– podjetno uveljavljanje zamisli,
– spretno izmikanje oviram,
– težnja koristiti uporabnikom,
– vizija, da ustvarja nekaj bistvenega in novega, celo korenito
novega,
– spretno sodelovanje s potrebnimi partnerji,
– protest zoper utečeno prakso, ki je veljala za edino pravo, a ni
bila nujno edina možna praksa,
– uporaba novih tehnoloških in družbenih možnosti, da uveljavi
svojo zamisel.
Podobno velja za avtorje interneta. Oni so vplivali, ne internet, ki
je le sredstvo za človeško uporabo.
V obeh primerih gre za dolgoročno, korenito in resnično inovacijo
s širokim obzorjem in vplivom avtorjev, ne le za navidezno ali celo
pravno in moralno sporno, kot slišimo in vidimo v številnih primerih.
Upoštevajmo pri tem podatka, da inovacija nastane po podatkih
patentnega urada ZDA iz enega samega odstotka sprejetih, uradno
priznanih patentov in iz manj kot petih odstotkov inovacijskih
projektov velikih podjetij. V celoti torej ni normalno uspeti, a brez
inoviranja se da uspeti še manj. Trubarju in avtorjem interneta je
uspelo.
Še več, uspela jim ni kar neka tehnološka inovacija, ampak ino-
vacija kulture, etike in norm obnašanja. Ni sicer dovolj celovito, če
rečemo, da je nastala informacijska družba, ampak bi bilo celovitejše
reči, da je nastala informacijska sestavina inovativne družbe – v
primeru interneta takoj, v primeru Primoža Trubarja šele v več
stoletjih. Informacija pač – celoviteje gledano – ni zgolj elektronsko
tehniško vprašanje in tema, ampak izraža vsak vpliv, torej so infor-
matiki tudi knjigovodje, knjižničarji, tržni in drugi raziskovalci, starši
ob vplivanju na otroke, brani pisci itd.
Trubarju je knjiga bila informacijsko komunikacijsko sredstvo za
vpliv na ljudi, da so sprejeli novo vero in se začeli zavedati svoje
narodnosti, ki je postopno postala tudi nacionalnost in država s
svetovno uradnim jezikom (in zdaj menda s 40 ambasadami v Ljub-
124
– samostojne zamisli,
– premagovanje odporov,
– podjetno uveljavljanje zamisli,
– spretno izmikanje oviram,
– težnja koristiti uporabnikom,
– vizija, da ustvarja nekaj bistvenega in novega, celo korenito
novega,
– spretno sodelovanje s potrebnimi partnerji,
– protest zoper utečeno prakso, ki je veljala za edino pravo, a ni
bila nujno edina možna praksa,
– uporaba novih tehnoloških in družbenih možnosti, da uveljavi
svojo zamisel.
Podobno velja za avtorje interneta. Oni so vplivali, ne internet, ki
je le sredstvo za človeško uporabo.
V obeh primerih gre za dolgoročno, korenito in resnično inovacijo
s širokim obzorjem in vplivom avtorjev, ne le za navidezno ali celo
pravno in moralno sporno, kot slišimo in vidimo v številnih primerih.
Upoštevajmo pri tem podatka, da inovacija nastane po podatkih
patentnega urada ZDA iz enega samega odstotka sprejetih, uradno
priznanih patentov in iz manj kot petih odstotkov inovacijskih
projektov velikih podjetij. V celoti torej ni normalno uspeti, a brez
inoviranja se da uspeti še manj. Trubarju in avtorjem interneta je
uspelo.
Še več, uspela jim ni kar neka tehnološka inovacija, ampak ino-
vacija kulture, etike in norm obnašanja. Ni sicer dovolj celovito, če
rečemo, da je nastala informacijska družba, ampak bi bilo celovitejše
reči, da je nastala informacijska sestavina inovativne družbe – v
primeru interneta takoj, v primeru Primoža Trubarja šele v več
stoletjih. Informacija pač – celoviteje gledano – ni zgolj elektronsko
tehniško vprašanje in tema, ampak izraža vsak vpliv, torej so infor-
matiki tudi knjigovodje, knjižničarji, tržni in drugi raziskovalci, starši
ob vplivanju na otroke, brani pisci itd.
Trubarju je knjiga bila informacijsko komunikacijsko sredstvo za
vpliv na ljudi, da so sprejeli novo vero in se začeli zavedati svoje
narodnosti, ki je postopno postala tudi nacionalnost in država s
svetovno uradnim jezikom (in zdaj menda s 40 ambasadami v Ljub-
124
