Page 131 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 131
ERICH BRYNER
borbi proti obema najhujšima sovražnikoma krščanstva, proti papežu
in Turkom, kot je to za Luthrom in drugimi reformatorji ocenil tudi
Trubar. Prevodi Svetega pisma naj bi bili namenjeni misijonu med
slovanskimi narodi, ki pravega evangelija še niso poznali (med njimi
tudi Rusini in Moskoviti), vendar tudi misijonu za boj proti Turkom.
4. Posebno zanimiva je Trubarjeva teološko utemeljena jezikovna
in prevajalska teorija: Raznolikost jezikov in jezikovna zmešnjava, ki je
bila od Boga poslana kot kazen za gradnjo babilonskega stolpa (1Mz
11), postane s prihodom Svetega duha na binkoštni dan (Apd 2)
orodje Svetega duha in orodje za vzpostavitev Božjega kraljestva, kot
so v Stari zavezi napovedovali preroki (Joel 3 in drugi).
V nadaljevanju bom natančno obdelal vse štiri točke.
Osrednja Trubarjeva teološka misel je strnjen sinopsis glavnih
sporočil Stare in Nove zaveze o stvarjenju, izvirnem grehu in odreše-
nju. To je razvidno že iz dolgega naslova celotne izdaje Nove zaveze
(1581–1582), v katerem je nakazal razmerje med obljubo in izpolnit-
vijo: »Ta celi Novi testament našiga Gospudi inu Izveličarje Jezusa Kri-
stusa (…) vtim je tiga stariga Testamenta dopolnene, Summa inu prava Iz-
laga (…)«5 V nemškem predgovoru izdaje prvega dela Novega testamenta
(1557) je Trubar opredelil svoj obsežni slovenski predgovor, ki vsebuje
celoten verski nauk, in zapisal: »V njem govorim tudi o tem, kako je
bil ustvarjen prvi človek po Božji podobi, kakšna je Božja podoba,
kako je bila ta podoba uničena in s tem človeška narava pokvarjena
in kako je bila s pomočjo Sina Božjega ponovno popravljena.«6 V
prvem delu celotne izdaje Nove zaveze iz leta 1582 se je Trubar obširno
ukvarjal s to tematiko in razglabljal o znanem mestu v zgodbi o
izgonu iz raja (1 Mz 3,15), ki pripoveduje o sovraštvu med žensko in
kačo, ki ga je Bog po izvirnem grehu ustvaril. V obdobju reformacije
so to mesto imeli za »praevangelij« ali »protoevangelij« ali vsaj
nakazano napoved Kristusovega prihoda. Trubar je o tem napisal:
»Zgoraj omenjeni Božji nasvet o naši blaženosti v Kristusu je bil v
Stari zavezi oznanjen v prvi prerokbi takoj po izgonu Adama in Eve iz
5 Oskar Sakrausky, Primus Truber. Deutsche Vorreden zum slowenischen und
kroatischen Reformationswerk, 413, Dunaj, Ljubljana 1989.
6 Prav tam, 100.
129
borbi proti obema najhujšima sovražnikoma krščanstva, proti papežu
in Turkom, kot je to za Luthrom in drugimi reformatorji ocenil tudi
Trubar. Prevodi Svetega pisma naj bi bili namenjeni misijonu med
slovanskimi narodi, ki pravega evangelija še niso poznali (med njimi
tudi Rusini in Moskoviti), vendar tudi misijonu za boj proti Turkom.
4. Posebno zanimiva je Trubarjeva teološko utemeljena jezikovna
in prevajalska teorija: Raznolikost jezikov in jezikovna zmešnjava, ki je
bila od Boga poslana kot kazen za gradnjo babilonskega stolpa (1Mz
11), postane s prihodom Svetega duha na binkoštni dan (Apd 2)
orodje Svetega duha in orodje za vzpostavitev Božjega kraljestva, kot
so v Stari zavezi napovedovali preroki (Joel 3 in drugi).
V nadaljevanju bom natančno obdelal vse štiri točke.
Osrednja Trubarjeva teološka misel je strnjen sinopsis glavnih
sporočil Stare in Nove zaveze o stvarjenju, izvirnem grehu in odreše-
nju. To je razvidno že iz dolgega naslova celotne izdaje Nove zaveze
(1581–1582), v katerem je nakazal razmerje med obljubo in izpolnit-
vijo: »Ta celi Novi testament našiga Gospudi inu Izveličarje Jezusa Kri-
stusa (…) vtim je tiga stariga Testamenta dopolnene, Summa inu prava Iz-
laga (…)«5 V nemškem predgovoru izdaje prvega dela Novega testamenta
(1557) je Trubar opredelil svoj obsežni slovenski predgovor, ki vsebuje
celoten verski nauk, in zapisal: »V njem govorim tudi o tem, kako je
bil ustvarjen prvi človek po Božji podobi, kakšna je Božja podoba,
kako je bila ta podoba uničena in s tem človeška narava pokvarjena
in kako je bila s pomočjo Sina Božjega ponovno popravljena.«6 V
prvem delu celotne izdaje Nove zaveze iz leta 1582 se je Trubar obširno
ukvarjal s to tematiko in razglabljal o znanem mestu v zgodbi o
izgonu iz raja (1 Mz 3,15), ki pripoveduje o sovraštvu med žensko in
kačo, ki ga je Bog po izvirnem grehu ustvaril. V obdobju reformacije
so to mesto imeli za »praevangelij« ali »protoevangelij« ali vsaj
nakazano napoved Kristusovega prihoda. Trubar je o tem napisal:
»Zgoraj omenjeni Božji nasvet o naši blaženosti v Kristusu je bil v
Stari zavezi oznanjen v prvi prerokbi takoj po izgonu Adama in Eve iz
5 Oskar Sakrausky, Primus Truber. Deutsche Vorreden zum slowenischen und
kroatischen Reformationswerk, 413, Dunaj, Ljubljana 1989.
6 Prav tam, 100.
129
