Page 130 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 130
S SIMPOZIJEV 2008
svoje motive in namene. V teh predgovorih smo priča jasno in širše
razmišljajočemu teologu. Pri prevajanju Svetega pisma so Trubarja in
njegova sodelavca v Biblijskem zavodu v Urachu Antuna Dalmato in
Stipana Konzula vodili predvsem štirje glavni motivi:3
1. Prevod Svetega pisma je orodje za oznanjenje evangelija in sezna-
njanje z njim je vsesplošna dolžnost kristjana. Vsak naj bi v svojem
maternem jeziku slišal evangelij, bral Sveto pismo, slavil bogoslužje in
molil. Tudi preprosto ljudstvo mora razumeti oznanjenje. To je bila
osnovna želja reformacije nasploh. Trubar je želel to storiti za svoj
narod.
2. Trubar in njegova sodelavca so »ubogemu slovenskemu ljud-
stvu« in hrvaškemu ljudstvu posvečali posebno pozornost. Trubar je
opravil obsežno jezikovno ustvarjalno delo za Slovence. Zaradi tur-
ških vpadov, ki so neposredno ogrožali krščanski svet, je bila re-
formacija s svojimi pridigami v ljudskem jeziku, svetopisemskimi
besedili in teološkimi spisi v jeziku ljudstva po njegovem mnenju za
južne Slovane tudi izrednega političnega pomena. Religija in narod,
teologija in politika so bili v njegovih konceptih tesno povezani.
3. Trubar in drugi reformatorji so bili povsem prepričani, da se
bliža konec sveta.4 Iz eshatološke zavesti je črpal močne impulze v
3 Ernst Benz, Hans von Ungnad und die Reformation unter den Südslaven, v: isti,
Wittenberg und Byzanz. Zur Begegnung und Auseinandersetzung der Ref-
ormation mit der östlich-orthodoxen Kirche, Marburg 1949, 152–179.
4 Tudi to je razvidno iz korespondence med Trubarjem in Bullingerjem:
Bullinger je leta 1557 Trubarju poslal svoje kratko delo De fine seculi et iudicio
venturo Domini nostri Iesu Christi, Basilea 1557, ki vsebuje interpretacijo
odlomkov Svetega pisma o koncu sveta. V daljšem naslovu je zapisano, da so
v tej knjižici »razložene besede našega Odrešenika (Mt 24) o koncu sveta in
poslednji sodbi, nato besede iz Dan 7 o močno zapleteni vladavini papeža
in njenega konca ter na koncu besede apostola 2, Tim 3, o nevarnostih
zadnjega časa in obstojnosti in obsežnosti Svetega psma«.Trubar se je
Bullingerju na koncu svojega pisma z dne 10. julija 1557 zahvalil in omenil,
da je oba govora,»2 orationes De fine seculi«, uporabil v svojih pridigah
(Trubar Bullingerju, Kempten, 10. julij 1557, Zürich, Mestni arhiv E II 345,
431). Isto leto je Bullinger objavil svojih 100 pridig o apokalipsi: In apocalypsim
Iesu Christi revelatam quidem per angelum Domini, visam vero vel exceptam atque
conscriptam a Ioanne apostolo & evangelista, Conciones centum, Basilae 1557.
128
svoje motive in namene. V teh predgovorih smo priča jasno in širše
razmišljajočemu teologu. Pri prevajanju Svetega pisma so Trubarja in
njegova sodelavca v Biblijskem zavodu v Urachu Antuna Dalmato in
Stipana Konzula vodili predvsem štirje glavni motivi:3
1. Prevod Svetega pisma je orodje za oznanjenje evangelija in sezna-
njanje z njim je vsesplošna dolžnost kristjana. Vsak naj bi v svojem
maternem jeziku slišal evangelij, bral Sveto pismo, slavil bogoslužje in
molil. Tudi preprosto ljudstvo mora razumeti oznanjenje. To je bila
osnovna želja reformacije nasploh. Trubar je želel to storiti za svoj
narod.
2. Trubar in njegova sodelavca so »ubogemu slovenskemu ljud-
stvu« in hrvaškemu ljudstvu posvečali posebno pozornost. Trubar je
opravil obsežno jezikovno ustvarjalno delo za Slovence. Zaradi tur-
ških vpadov, ki so neposredno ogrožali krščanski svet, je bila re-
formacija s svojimi pridigami v ljudskem jeziku, svetopisemskimi
besedili in teološkimi spisi v jeziku ljudstva po njegovem mnenju za
južne Slovane tudi izrednega političnega pomena. Religija in narod,
teologija in politika so bili v njegovih konceptih tesno povezani.
3. Trubar in drugi reformatorji so bili povsem prepričani, da se
bliža konec sveta.4 Iz eshatološke zavesti je črpal močne impulze v
3 Ernst Benz, Hans von Ungnad und die Reformation unter den Südslaven, v: isti,
Wittenberg und Byzanz. Zur Begegnung und Auseinandersetzung der Ref-
ormation mit der östlich-orthodoxen Kirche, Marburg 1949, 152–179.
4 Tudi to je razvidno iz korespondence med Trubarjem in Bullingerjem:
Bullinger je leta 1557 Trubarju poslal svoje kratko delo De fine seculi et iudicio
venturo Domini nostri Iesu Christi, Basilea 1557, ki vsebuje interpretacijo
odlomkov Svetega pisma o koncu sveta. V daljšem naslovu je zapisano, da so
v tej knjižici »razložene besede našega Odrešenika (Mt 24) o koncu sveta in
poslednji sodbi, nato besede iz Dan 7 o močno zapleteni vladavini papeža
in njenega konca ter na koncu besede apostola 2, Tim 3, o nevarnostih
zadnjega časa in obstojnosti in obsežnosti Svetega psma«.Trubar se je
Bullingerju na koncu svojega pisma z dne 10. julija 1557 zahvalil in omenil,
da je oba govora,»2 orationes De fine seculi«, uporabil v svojih pridigah
(Trubar Bullingerju, Kempten, 10. julij 1557, Zürich, Mestni arhiv E II 345,
431). Isto leto je Bullinger objavil svojih 100 pridig o apokalipsi: In apocalypsim
Iesu Christi revelatam quidem per angelum Domini, visam vero vel exceptam atque
conscriptam a Ioanne apostolo & evangelista, Conciones centum, Basilae 1557.
128
