Page 222 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 222
RAZPRAVE, [TUDIJE
velikopotezna prezidava in obnova gradu v znamenju novodobne
renesančne rezidence: gradnja renesančnega arkadnega hodnika,
nadstropje vzhodnega trakta in renesančna predelava gotskega se-
vernega trakta.13 Ob temeljiti renesančni obnovi gradu so pravilno
orientirano srednjeveško kapelo zaradi renesančne prezidave eno-
nadstropnega gotskega trakta na severu, ki je na južni strani dobil
elegantno pokrito arkadno stopnišče, orientirali proti zahodu. Stop-
nišče je vodilo do novo zazidane plemiške empore na vzhodni strani
kapele – nanjo stopimo čez takrat prebito šilastoločno odprtino –
potem pa se je spustilo naprej do kapelinega srednjeveškega vhoda.
Zaradi nove orientacije so v kapelini zahodni steni prebili šilastoločno
okno, križnorebrasti obok, ki se razteza na dveh polah oboka, pa je
skupaj z zazidanim tridelnim oknom v južni steni in ohranjenim
globoko žlebljenim šilastoločnim portalom še iz poznega 14. ali
verjetneje zgodnjega 15. stoletja.14
Poslikava notranjščine grajske kapele torej razkriva premišljen
ikonografski koncept. Tik nad šilastoločnim vhodom v kapelo je v
medaljonu upodobljen Kristus. Z razprostrtima rokama sega izven
kartušastega okvirja medaljona, zanju pa ob straneh segata dva
monumentalna, v bogato vihrajočo tkanino ogrnjena angela, ki
Kristusa spremljata v prostor kapele. Angela stojita na kamnitem
zidcu, neke vrste balustradi, okrašeni z renesančnimi groteskami, na
vsaki strani vrat pa se naslikani zid oblikuje v imitacijo renesančne
školjkasto zaključene niše, v kateri sta postavljeni naslikani figuri sv.
Pavla na levi in sv. Petra na desni. Slikana zgodba se, ko stopimo v
prostor kapele mimo dveh velikanov cerkve nadaljuje, pravzaprav
pričenja, na kapelini južni steni. Žal močno uničeni prizor, ki je ujet
v površino zazidanega gotskega okna, prikazuje Izvirni greh (slika 3
in 4). Na desni strani drevesa spoznanja, ki simetrično razpolavlja
prizor na dva dela, stoji Eva z dolgimi razpuščenimi lasmi, na drugi
13 Natančneje o prezidavah in obnovah gradu glej: Neva Sulič Urek, Grad Negova,
Gradovi, utrdbe in mestna obzidja. Vodnik po spomenikih, Zbirka Dnevi
evropske kulturne dediščine, ur. Nataša Gorenc, Ljubljana 2006, 127–129.
14 Za okvirno datacijo srednjeveških arhitekturnih elementov se zahvaljujem
dr. Robertu Peskarju, direktorju Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije.
220
velikopotezna prezidava in obnova gradu v znamenju novodobne
renesančne rezidence: gradnja renesančnega arkadnega hodnika,
nadstropje vzhodnega trakta in renesančna predelava gotskega se-
vernega trakta.13 Ob temeljiti renesančni obnovi gradu so pravilno
orientirano srednjeveško kapelo zaradi renesančne prezidave eno-
nadstropnega gotskega trakta na severu, ki je na južni strani dobil
elegantno pokrito arkadno stopnišče, orientirali proti zahodu. Stop-
nišče je vodilo do novo zazidane plemiške empore na vzhodni strani
kapele – nanjo stopimo čez takrat prebito šilastoločno odprtino –
potem pa se je spustilo naprej do kapelinega srednjeveškega vhoda.
Zaradi nove orientacije so v kapelini zahodni steni prebili šilastoločno
okno, križnorebrasti obok, ki se razteza na dveh polah oboka, pa je
skupaj z zazidanim tridelnim oknom v južni steni in ohranjenim
globoko žlebljenim šilastoločnim portalom še iz poznega 14. ali
verjetneje zgodnjega 15. stoletja.14
Poslikava notranjščine grajske kapele torej razkriva premišljen
ikonografski koncept. Tik nad šilastoločnim vhodom v kapelo je v
medaljonu upodobljen Kristus. Z razprostrtima rokama sega izven
kartušastega okvirja medaljona, zanju pa ob straneh segata dva
monumentalna, v bogato vihrajočo tkanino ogrnjena angela, ki
Kristusa spremljata v prostor kapele. Angela stojita na kamnitem
zidcu, neke vrste balustradi, okrašeni z renesančnimi groteskami, na
vsaki strani vrat pa se naslikani zid oblikuje v imitacijo renesančne
školjkasto zaključene niše, v kateri sta postavljeni naslikani figuri sv.
Pavla na levi in sv. Petra na desni. Slikana zgodba se, ko stopimo v
prostor kapele mimo dveh velikanov cerkve nadaljuje, pravzaprav
pričenja, na kapelini južni steni. Žal močno uničeni prizor, ki je ujet
v površino zazidanega gotskega okna, prikazuje Izvirni greh (slika 3
in 4). Na desni strani drevesa spoznanja, ki simetrično razpolavlja
prizor na dva dela, stoji Eva z dolgimi razpuščenimi lasmi, na drugi
13 Natančneje o prezidavah in obnovah gradu glej: Neva Sulič Urek, Grad Negova,
Gradovi, utrdbe in mestna obzidja. Vodnik po spomenikih, Zbirka Dnevi
evropske kulturne dediščine, ur. Nataša Gorenc, Ljubljana 2006, 127–129.
14 Za okvirno datacijo srednjeveških arhitekturnih elementov se zahvaljujem
dr. Robertu Peskarju, direktorju Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije.
220
