Page 219 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 219
SIMONA MENONI
oziroma kupiti zveličanje. Luther je tako vernikom naročal naj ne
častijo podob, hkrati pa je svetoval slikarjem, naj upodobitvam dajo
novo vsebino, naj bodo slike predvsem didaktični pripomočki, da jih
ljudje ne bodo samo občudovali in častili, torej ne smejo biti zgolj za
okras, temveč naj skupaj s pisano besedo utrjujejo v ljudeh biblično
besedilo in s tem vero. Umetnost je torej presojal kot teolog in ne kot
estet ali njen poznavalec, zato jo je smatral kot povsem podrejeno
teologiji ter ji kot taki seveda ni puščal svobode, temveč je morala
vsebinsko slediti evangeliju. Slikar Lucas Cranach st., Luthrov pri-
jatelj, se je pod Luthrovo teološko taktirko prvi lotil ustvarjanja nove
ikonografije, ki naj bi zajela in vernikom približala protestantski
verski nauk. Med novimi ikonografskimi motivi je najbolj repre-
zentativen motiv t. i. postava in milost, kjer gre za preprosto anti-
tetično upodobitev temeljnih poglavij iz stare (obdobje postave) in
nove zaveze (obdobje milosti), preko izbranih starozaveznih in novo-
zaveznih prizorov pa je izpostavljeno osnovno reformatorsko spo-
ročilo o opravičenju in odrešenju samo po veri (slika 1). Na staro-
zavezni strani kompozicije se slikana zgodba prične z Izvirnim gre-
Slika 1
217
oziroma kupiti zveličanje. Luther je tako vernikom naročal naj ne
častijo podob, hkrati pa je svetoval slikarjem, naj upodobitvam dajo
novo vsebino, naj bodo slike predvsem didaktični pripomočki, da jih
ljudje ne bodo samo občudovali in častili, torej ne smejo biti zgolj za
okras, temveč naj skupaj s pisano besedo utrjujejo v ljudeh biblično
besedilo in s tem vero. Umetnost je torej presojal kot teolog in ne kot
estet ali njen poznavalec, zato jo je smatral kot povsem podrejeno
teologiji ter ji kot taki seveda ni puščal svobode, temveč je morala
vsebinsko slediti evangeliju. Slikar Lucas Cranach st., Luthrov pri-
jatelj, se je pod Luthrovo teološko taktirko prvi lotil ustvarjanja nove
ikonografije, ki naj bi zajela in vernikom približala protestantski
verski nauk. Med novimi ikonografskimi motivi je najbolj repre-
zentativen motiv t. i. postava in milost, kjer gre za preprosto anti-
tetično upodobitev temeljnih poglavij iz stare (obdobje postave) in
nove zaveze (obdobje milosti), preko izbranih starozaveznih in novo-
zaveznih prizorov pa je izpostavljeno osnovno reformatorsko spo-
ročilo o opravičenju in odrešenju samo po veri (slika 1). Na staro-
zavezni strani kompozicije se slikana zgodba prične z Izvirnim gre-
Slika 1
217
