Page 218 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 218
RAZPRAVE, [TUDIJE
stanov, z romanji, z molitvijo rožnega venca in psalterja lahko kupijo
opravičenje. Luther je bil namreč tisti, ki je prvi prodorno in jasno
izrazil osnovno reformatorsko sporočilo, da sta opravičenje in od-
rešenje mogoča samo po veri – sola fide, da je človek osebne milosti po
Kristusu deležen brez osebnih zaslug, torej brez soudeleženosti s
svojimi zaslužnimi deli ali dejanji. Saj po njegovem nekomu, ki nima
vere, nobeno dobro delo ne pomaga k pobožnosti in odrešenju, hkrati
pa ga tudi nobeno zlo delo ne naredi hudobnega in ga ne pogubi,
marveč je nevera tista, ki osebo dela slabo ter opravlja hudobna in
pogubna dela. Zato se to, da kdo postane pobožen oziroma zloben,
ne prične z deli, pač pa z vero.6 Na drugi strani namreč tradicionalni
katolicizem gleda na človekova dejanja kot zaslužna pred bogom in
torej soodločajoča pri človekovem opravičenju, odrešenju in zve-
ličanju7 iz česar sledi vrsta naročil za gradnjo cerkva in njihovo bogato
opremo, ki pa posamezniku iz protestantskega gledišča torej ne
morejo pomagati pri odrešenju.
Protestantizem luteranske smeri torej ni nasprotoval upodab-
ljajoči umetnosti, kot je bilo v preteklosti velikokrat narobe razum-
ljeno,8 je pa izrecno nastopal zoper čaščenje slik in zoper prepričanje,
da se s plačevanjem gradnje cerkva in cerkvenih podob da zaslužiti
zgražal nad tem, da je poznosrednjeveška teologija prišla še do primerjave
med mlekom iz Marijinih prsi in Kristusovo krvjo: »Aber ich mag Mariens
Brüste noch Milch nicht; denn sie hat mich nicht erlöset, noch selig gemacht!« (WA
46, 663.) Prim. Dieter Koepllin, om. d., 335 in 338.
6 Martin Luther, O kristjanovi svobodi (1520), v: Izbrani spisi, Ljubljana 2001,
186. – Izbrani Luthrovi spisi so prevedeni po izvirnikih, kot so reproducirani
v Weimarski kritični izdaji Luthrovih zbranih del D. Martin Luthers Werke.
Kritische Gesamtsausgabe (tj. WA), Weimar 1964-. Prevedli so jih Nenad
Vitorović, Martin Benedik in Nada Grošelj.
7 Marko Kerševan, Protestantizem in protestantsko načelo, Poligrafi, Revija za
religiologijo, mitologijo in filozofijo (ur. Marko Kerševan), št. 21/22, letnik
6, Ljubljana 2001, 28, 35.
8 Emilijan Cevc je denimo zapisal, da je protestantizem v sakralni umetnosti
nastopal zaviralno (prim. Emilijan Cevc, Renesansa, v: Enciklopedija Slovenije
10, Ljubljana 1996, 169) in da je bil odnos protestantov do likovne umetnosti
bolj odklonilen kot pozitiven (prim. Emilijan Cevc, Reformacija. Likovna
umetnost, v: Enciklopedija Slovenije 10, Ljubljana 1996, 141).
216
stanov, z romanji, z molitvijo rožnega venca in psalterja lahko kupijo
opravičenje. Luther je bil namreč tisti, ki je prvi prodorno in jasno
izrazil osnovno reformatorsko sporočilo, da sta opravičenje in od-
rešenje mogoča samo po veri – sola fide, da je človek osebne milosti po
Kristusu deležen brez osebnih zaslug, torej brez soudeleženosti s
svojimi zaslužnimi deli ali dejanji. Saj po njegovem nekomu, ki nima
vere, nobeno dobro delo ne pomaga k pobožnosti in odrešenju, hkrati
pa ga tudi nobeno zlo delo ne naredi hudobnega in ga ne pogubi,
marveč je nevera tista, ki osebo dela slabo ter opravlja hudobna in
pogubna dela. Zato se to, da kdo postane pobožen oziroma zloben,
ne prične z deli, pač pa z vero.6 Na drugi strani namreč tradicionalni
katolicizem gleda na človekova dejanja kot zaslužna pred bogom in
torej soodločajoča pri človekovem opravičenju, odrešenju in zve-
ličanju7 iz česar sledi vrsta naročil za gradnjo cerkva in njihovo bogato
opremo, ki pa posamezniku iz protestantskega gledišča torej ne
morejo pomagati pri odrešenju.
Protestantizem luteranske smeri torej ni nasprotoval upodab-
ljajoči umetnosti, kot je bilo v preteklosti velikokrat narobe razum-
ljeno,8 je pa izrecno nastopal zoper čaščenje slik in zoper prepričanje,
da se s plačevanjem gradnje cerkva in cerkvenih podob da zaslužiti
zgražal nad tem, da je poznosrednjeveška teologija prišla še do primerjave
med mlekom iz Marijinih prsi in Kristusovo krvjo: »Aber ich mag Mariens
Brüste noch Milch nicht; denn sie hat mich nicht erlöset, noch selig gemacht!« (WA
46, 663.) Prim. Dieter Koepllin, om. d., 335 in 338.
6 Martin Luther, O kristjanovi svobodi (1520), v: Izbrani spisi, Ljubljana 2001,
186. – Izbrani Luthrovi spisi so prevedeni po izvirnikih, kot so reproducirani
v Weimarski kritični izdaji Luthrovih zbranih del D. Martin Luthers Werke.
Kritische Gesamtsausgabe (tj. WA), Weimar 1964-. Prevedli so jih Nenad
Vitorović, Martin Benedik in Nada Grošelj.
7 Marko Kerševan, Protestantizem in protestantsko načelo, Poligrafi, Revija za
religiologijo, mitologijo in filozofijo (ur. Marko Kerševan), št. 21/22, letnik
6, Ljubljana 2001, 28, 35.
8 Emilijan Cevc je denimo zapisal, da je protestantizem v sakralni umetnosti
nastopal zaviralno (prim. Emilijan Cevc, Renesansa, v: Enciklopedija Slovenije
10, Ljubljana 1996, 169) in da je bil odnos protestantov do likovne umetnosti
bolj odklonilen kot pozitiven (prim. Emilijan Cevc, Reformacija. Likovna
umetnost, v: Enciklopedija Slovenije 10, Ljubljana 1996, 141).
216
