Page 220 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 220
RAZPRAVE, [TUDIJE
hom (I), nadaljuje z Izgonom iz raja (II), Mojzesom s tablami postave
(III) in Bronasto kačo (IV) v ozadju prizora ter štirimi starozaveznimi
preroki (V) stoječimi ob Mojzesu, s prerokom Izaijo v ospredju, saj je
ta napovedal Marijino brezmadežno spočetje (VI) – upodobljeno je
na novozavezni strani upodobitve – in Kristusovo trpljenje ter od-
rešitev po njem. Na desni nas v novo zavezo uvaja prvi pridigar in
glasnik, ki je pripravljal pot Gospodu, torej Janez Krstnik (VII), ki se
obrača h Križanemu (VIII) z kazečo gesto, običajno pojasnjeno z
napisom iz Janezovega evangelija: »… zakaj postava je bila dana po
Mojzesu, milost in resnica je prišla po Jezusu Kristusu« (Jan 1,17). Križani,
Jagnje Božje, se ponuja neposredno ob njem stoječemu Adamu in
mu obljublja odrešitev po veri, kar se prefigurira v omenjenem
starozaveznem motivu bronaste kače. Da pa je smrt zares premagana
in smemo z neomajno vero zaupati v vstajenje in večno življenje nam
kaže Vstali Kristus (IX) ob praznem sarkofagu, stoječ na hudiču in
okostnjaku, torej smrti in Kristusov Vnebovhod (X).
Obravnavanega motiva v do sedaj odkritem gradivu stenskega
slikarstva ni bilo najti, ga pa v reducirani obliki najdemo na epitafu
Janeza Baptista Valvasorja iz časa okoli leta 1581; zdaj je vzidan na
zunanjščini kaplanijske hiše v Laškem, nekoč pa je bil v tamkajšnji
špitalski cerkvi, ki so jo leta 1833 podrli. Od epitafa je ohranjena
preprosta pravokotna reliefna plošča, razdeljena v ožje spodnje polje
s poškodovanim biografskim napisom, nad njim pa sta v osrednjem
polju upodobljena klečeča pokojna Janez Krstnik Valvasor in njegova
prva žena Emerencijana Khisl. V ožjem zgornjem pasu je v sredini
upodobljen prizor Kristusovega vstajenja, ob straneh v ozadju pa
manjša prizora iz stare zaveze: Mojzes, ki sprejema postavo in prizor
z bronasto kačo (slika 2).9
Pred kratkim pa se je izkazalo, da celoten ikonografski koncept
poslikave v nekdanji kapeli gradu Negova, sledi ideji t. i. postave in
milosti. Ivan Stopar,10 ki je v literaturi edini doslej opozoril na obstoj
9 Emilijan Cevc, Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Ljubljana 1981,
111–112.
10 Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji II. Med Prekmurjem in porečjem
Dravinje, Ljubljana 1991, 89.
218
hom (I), nadaljuje z Izgonom iz raja (II), Mojzesom s tablami postave
(III) in Bronasto kačo (IV) v ozadju prizora ter štirimi starozaveznimi
preroki (V) stoječimi ob Mojzesu, s prerokom Izaijo v ospredju, saj je
ta napovedal Marijino brezmadežno spočetje (VI) – upodobljeno je
na novozavezni strani upodobitve – in Kristusovo trpljenje ter od-
rešitev po njem. Na desni nas v novo zavezo uvaja prvi pridigar in
glasnik, ki je pripravljal pot Gospodu, torej Janez Krstnik (VII), ki se
obrača h Križanemu (VIII) z kazečo gesto, običajno pojasnjeno z
napisom iz Janezovega evangelija: »… zakaj postava je bila dana po
Mojzesu, milost in resnica je prišla po Jezusu Kristusu« (Jan 1,17). Križani,
Jagnje Božje, se ponuja neposredno ob njem stoječemu Adamu in
mu obljublja odrešitev po veri, kar se prefigurira v omenjenem
starozaveznem motivu bronaste kače. Da pa je smrt zares premagana
in smemo z neomajno vero zaupati v vstajenje in večno življenje nam
kaže Vstali Kristus (IX) ob praznem sarkofagu, stoječ na hudiču in
okostnjaku, torej smrti in Kristusov Vnebovhod (X).
Obravnavanega motiva v do sedaj odkritem gradivu stenskega
slikarstva ni bilo najti, ga pa v reducirani obliki najdemo na epitafu
Janeza Baptista Valvasorja iz časa okoli leta 1581; zdaj je vzidan na
zunanjščini kaplanijske hiše v Laškem, nekoč pa je bil v tamkajšnji
špitalski cerkvi, ki so jo leta 1833 podrli. Od epitafa je ohranjena
preprosta pravokotna reliefna plošča, razdeljena v ožje spodnje polje
s poškodovanim biografskim napisom, nad njim pa sta v osrednjem
polju upodobljena klečeča pokojna Janez Krstnik Valvasor in njegova
prva žena Emerencijana Khisl. V ožjem zgornjem pasu je v sredini
upodobljen prizor Kristusovega vstajenja, ob straneh v ozadju pa
manjša prizora iz stare zaveze: Mojzes, ki sprejema postavo in prizor
z bronasto kačo (slika 2).9
Pred kratkim pa se je izkazalo, da celoten ikonografski koncept
poslikave v nekdanji kapeli gradu Negova, sledi ideji t. i. postave in
milosti. Ivan Stopar,10 ki je v literaturi edini doslej opozoril na obstoj
9 Emilijan Cevc, Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Ljubljana 1981,
111–112.
10 Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji II. Med Prekmurjem in porečjem
Dravinje, Ljubljana 1991, 89.
218
