Page 236 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 236
PRAVE, [TUDIJE
Slika 18
Medtem ko v Sevnici upodobljena vrtnica ne sledi natančnemu
Luthrovemu opisu emblema in njegovega teološkega pomena –
vendar tudi ta zaradi izbrane lokacije bržkone ni brez globljega
pomenskega akcenta – pa na loku emporine odprtine nekdanje
kapele v gradu Negova najdemo barvno in likovno dosledno upo-
dobitev Luthrovega izbranega simbola (slika 18). Tega bi morebiti
smeli videti tudi v obočni poslikavi severne stranske ladje župnijske
cerkve sv. Martina v Laškem, kjer je v prevladujočo rastlinsko deko-
racijo na zahodni obočni poli vključeno mrgolenje angelov, ki so
vpleteni v prefinjeno izrisano elegantno vitičevje, to pa se na svojih
vršičkih in izrastkih zaključuje v različne sadeže ali v drobne cvetove,
med katerimi se nekateri izrisujejo v premišljeno oblikovano vrtnico,
v kateri bi lahko prav tako prepoznali Luthrovo heraldično znamenje
(slika 19).
Po doslej odkritem in ohranjenem gradivu stenskega slikarstva
16. stoletja na Slovenskem pa kažejo edinstven izbor motivov leta
1995 v prvem nadstropju stolpiča pred južno fasado gradu Švar-
cenštajn v Lazah pri Velenju odkrite freske. Severno steno domnevne
grajske kapele sta krasila prizora iz starozavezne zgodbe o Juditi in
Holofernu (slika 20) ter prizor Suzane v vrtu, južno pa Job na kupu
gnoja in Velika gostija. Tako Juditina knjiga (Jdt 1,1–16,31) kot Suzanina
zgodba iz Danijelove knjige (Dan 2 13,1–14,2) spadata med t. i. devtero-
kanonične ali apokrifne knjige, ki jih je Martin Luther v wittenberški
Bibliji leta 1555 zbral na koncu Stare zaveze kot dodatek ter jih
pojmoval kot vsebinsko poučne in koristne za branje, a neustrezne za
234
Slika 18
Medtem ko v Sevnici upodobljena vrtnica ne sledi natančnemu
Luthrovemu opisu emblema in njegovega teološkega pomena –
vendar tudi ta zaradi izbrane lokacije bržkone ni brez globljega
pomenskega akcenta – pa na loku emporine odprtine nekdanje
kapele v gradu Negova najdemo barvno in likovno dosledno upo-
dobitev Luthrovega izbranega simbola (slika 18). Tega bi morebiti
smeli videti tudi v obočni poslikavi severne stranske ladje župnijske
cerkve sv. Martina v Laškem, kjer je v prevladujočo rastlinsko deko-
racijo na zahodni obočni poli vključeno mrgolenje angelov, ki so
vpleteni v prefinjeno izrisano elegantno vitičevje, to pa se na svojih
vršičkih in izrastkih zaključuje v različne sadeže ali v drobne cvetove,
med katerimi se nekateri izrisujejo v premišljeno oblikovano vrtnico,
v kateri bi lahko prav tako prepoznali Luthrovo heraldično znamenje
(slika 19).
Po doslej odkritem in ohranjenem gradivu stenskega slikarstva
16. stoletja na Slovenskem pa kažejo edinstven izbor motivov leta
1995 v prvem nadstropju stolpiča pred južno fasado gradu Švar-
cenštajn v Lazah pri Velenju odkrite freske. Severno steno domnevne
grajske kapele sta krasila prizora iz starozavezne zgodbe o Juditi in
Holofernu (slika 20) ter prizor Suzane v vrtu, južno pa Job na kupu
gnoja in Velika gostija. Tako Juditina knjiga (Jdt 1,1–16,31) kot Suzanina
zgodba iz Danijelove knjige (Dan 2 13,1–14,2) spadata med t. i. devtero-
kanonične ali apokrifne knjige, ki jih je Martin Luther v wittenberški
Bibliji leta 1555 zbral na koncu Stare zaveze kot dodatek ter jih
pojmoval kot vsebinsko poučne in koristne za branje, a neustrezne za
234
