Page 241 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 241
OSKAR SAKRAUSKY
vino in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, je Sakrausky na
639 straneh zbral in komentiral Trubarjeve nemške predgovore v
slovenskih in hrvaških knjigah, pa tudi nekaj drugih predgovorov,
na primer Jurija Dalmatina, Janža Mandelca in Felicijana Trubarja;
na začetek je uvrstil govor Jakoba Andreaeja ob Trubarjevem pogrebu.
V svojih uvodih in opombah k posameznim Trubarjevim predgo-
vorom oziroma posvetilom je nanizal nešteto stvarnih podatkov,
predvsem pa je razgrnil širše zgodovinske okoliščine in hotenja, iz
katerih izvirajo Trubarjeve prošnje in priporočila naslovljencem,
teološki poudarki, pojasnila o svojem delovanju, razlage o vsebini
knjig, poročila o dogajanju v različnih deželah itn. S tem je omogočil
globlje razumevanje, kako je bilo Trubarjevo delo vpeto v prostor in
čas, kakšna je bila njegova teologija, kako dalekosežni so bili njegovi
načrti in kako širok pomen moramo pripisovati njegovi osebnosti.
Za vpogled v razpravljanje Sakrauskega je izbran uvod (Deutsche
Vorreden, 148–156) v tri različne Trubarjeve nemške predgovore k trem
izdajam Articulov iz leta 1562. Te izdaje so:
1. Articuli oli deili te prave stare vere kersčanske (slovenska; Primož
Trubar, Zbrana dela III, ur. Igor Grdina in Jonatan Vinkler, Ljubljana
2005, 5–224, tu brez nemškega predgovora), naslovljenec predgovora
je württemberški vojvoda Krištof (prevod v: Slovenski protestantski pisci,
ur. in prev. Mirko Rupel, Ljubljana 1934, 67–70);
2. Artikuli ili deli prave stare krstianske vere (hrvaška v glagolici), prvi
naslovljenec predgovora je saški vojvoda Janez Friderik II. Srednji;
3. Artikuli ili deli prave stare krstianske vere (hrvaška v cirilici),
naslovljenec predgovora je hessenski deželni grof Filip.
Trubarjeve Articule sta v hrvaščino prevedla Stipan Konzul (Istri-
jan) in Antun Dalmata (Dalmatin). Vse tri knjige so izšle kot del za-
ložniškega programa »slovenske, hrvaške in cirilske tiskarne« oziro-
ma t. i. biblijskega zavoda Ivana Ungnada v Urachu, kot kraj natisa
pa je naveden Tübingen. Trubar je s pobudami in organizacijsko
sodeloval pri ustanavljanju zavoda, nato pa je bil njegov ravnatelj. Vsi
trije naslovljenci Trubarjevih predgovovorov so s svojo politično
močjo in denarjem podpirali uraški zavod.
Ob prevedenem uvodu kaže še opozoriti na štiri opombe Sakrau-
skega ob Trubarjevih predgovorih. V opombi 3 (167, ob besedah »bey
239
vino in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, je Sakrausky na
639 straneh zbral in komentiral Trubarjeve nemške predgovore v
slovenskih in hrvaških knjigah, pa tudi nekaj drugih predgovorov,
na primer Jurija Dalmatina, Janža Mandelca in Felicijana Trubarja;
na začetek je uvrstil govor Jakoba Andreaeja ob Trubarjevem pogrebu.
V svojih uvodih in opombah k posameznim Trubarjevim predgo-
vorom oziroma posvetilom je nanizal nešteto stvarnih podatkov,
predvsem pa je razgrnil širše zgodovinske okoliščine in hotenja, iz
katerih izvirajo Trubarjeve prošnje in priporočila naslovljencem,
teološki poudarki, pojasnila o svojem delovanju, razlage o vsebini
knjig, poročila o dogajanju v različnih deželah itn. S tem je omogočil
globlje razumevanje, kako je bilo Trubarjevo delo vpeto v prostor in
čas, kakšna je bila njegova teologija, kako dalekosežni so bili njegovi
načrti in kako širok pomen moramo pripisovati njegovi osebnosti.
Za vpogled v razpravljanje Sakrauskega je izbran uvod (Deutsche
Vorreden, 148–156) v tri različne Trubarjeve nemške predgovore k trem
izdajam Articulov iz leta 1562. Te izdaje so:
1. Articuli oli deili te prave stare vere kersčanske (slovenska; Primož
Trubar, Zbrana dela III, ur. Igor Grdina in Jonatan Vinkler, Ljubljana
2005, 5–224, tu brez nemškega predgovora), naslovljenec predgovora
je württemberški vojvoda Krištof (prevod v: Slovenski protestantski pisci,
ur. in prev. Mirko Rupel, Ljubljana 1934, 67–70);
2. Artikuli ili deli prave stare krstianske vere (hrvaška v glagolici), prvi
naslovljenec predgovora je saški vojvoda Janez Friderik II. Srednji;
3. Artikuli ili deli prave stare krstianske vere (hrvaška v cirilici),
naslovljenec predgovora je hessenski deželni grof Filip.
Trubarjeve Articule sta v hrvaščino prevedla Stipan Konzul (Istri-
jan) in Antun Dalmata (Dalmatin). Vse tri knjige so izšle kot del za-
ložniškega programa »slovenske, hrvaške in cirilske tiskarne« oziro-
ma t. i. biblijskega zavoda Ivana Ungnada v Urachu, kot kraj natisa
pa je naveden Tübingen. Trubar je s pobudami in organizacijsko
sodeloval pri ustanavljanju zavoda, nato pa je bil njegov ravnatelj. Vsi
trije naslovljenci Trubarjevih predgovovorov so s svojo politično
močjo in denarjem podpirali uraški zavod.
Ob prevedenem uvodu kaže še opozoriti na štiri opombe Sakrau-
skega ob Trubarjevih predgovorih. V opombi 3 (167, ob besedah »bey
239
