Page 166 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 166
RAZPRAVE, [TUDIJE
zažgali, čete Ferhat paše pa so uplenile tudi 900 mož in dečkov, ki
so jih odvedli v sužnost.79
Pomensko težišče nemške predloge, ki jo je Trubar poslovenil v
Eni duhovski peissni zubper Turke, ni na turški nevarnosti, temveč na
srednjeveški ars bene moriendi, na spravljenosti z Bogom – na pomen-
ljivem zadnjem dejanju človekovega tostranskega bivanja, ko mora
posameznik, če naj sveti Peter zaškrta s ključem v ključavnici nebeških
vrat, oditi onstran zmirjen z Vsevišnjim. Drugo težišče pa je prošnja
k Bogu, naj da človeku že na tem svetu primerno mentalno stališče,
sredstva in obrambo pred Zlodejem in njegovimi ukanami – prav
vsepričujočnost slednjih je bila za večino ljudi, ki so živeli pred
stoletjem luči in razuma, največja prepreka za miren prehod v ono-
stranstvo, kajti posamičnikova vest si je mogla očitati to in ono –, da
bi lahko zadnjo uro pričakal pomirjen in brez strahu pred večnim
pogubljenjem v peklenskem ognju. Toda Trubar je pomensko žarišče
prenesel skorajda povsem v zelo konkretno tostranskost, kajti glavni
poudarek je postavil na prošnji Bogu, naj »lube Slovence« obvaruje
pred težavami, s katerimi so se le-ti srečevali pri izpovedovanju »prave,
stare vere kersčanske«. In to je bila rimska Cerkev s papežem na čelu in
bolj ali manj bojevitimi duhovni pod njim, ki tudi kranjskim, koro-
škim in štajerskim protestantom v zadnjih desetletjih 16. stoletja niso
dali več prav do sape, predvsem pa turška nevarnost.
Oboje je najbrž motiviralo tudi uvrstitev pesmi Da pacem Domine
(Dai mir, o Bug, kersčenikom) v prevodu Sebastijana Krelja v Trubarjev
kancional Ta celi catechismus, eni psalmi (1574).80 Gre za prevodno
razširitev elegično intonirane Luthrove pesmi Verleih uns Frieden
gnädlich, ki jo je wittenberški reformator zložil kot predelavo latinske
antifone Da pacem Domine in diebus nostris, quia non est alius, qui pugnet
pro nobis, nisi tu Deus noster. Da nobis pacem temporis, pacem pectoris, pacem
æternitatis:
Verleih uns Frieden gnädiglich,
Herr Gott, zu unsern Zeiten.
Es ist doch ja kein ander nicht,
79 J. Gruden, n. d., 777.
80 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 434–436.
164
zažgali, čete Ferhat paše pa so uplenile tudi 900 mož in dečkov, ki
so jih odvedli v sužnost.79
Pomensko težišče nemške predloge, ki jo je Trubar poslovenil v
Eni duhovski peissni zubper Turke, ni na turški nevarnosti, temveč na
srednjeveški ars bene moriendi, na spravljenosti z Bogom – na pomen-
ljivem zadnjem dejanju človekovega tostranskega bivanja, ko mora
posameznik, če naj sveti Peter zaškrta s ključem v ključavnici nebeških
vrat, oditi onstran zmirjen z Vsevišnjim. Drugo težišče pa je prošnja
k Bogu, naj da človeku že na tem svetu primerno mentalno stališče,
sredstva in obrambo pred Zlodejem in njegovimi ukanami – prav
vsepričujočnost slednjih je bila za večino ljudi, ki so živeli pred
stoletjem luči in razuma, največja prepreka za miren prehod v ono-
stranstvo, kajti posamičnikova vest si je mogla očitati to in ono –, da
bi lahko zadnjo uro pričakal pomirjen in brez strahu pred večnim
pogubljenjem v peklenskem ognju. Toda Trubar je pomensko žarišče
prenesel skorajda povsem v zelo konkretno tostranskost, kajti glavni
poudarek je postavil na prošnji Bogu, naj »lube Slovence« obvaruje
pred težavami, s katerimi so se le-ti srečevali pri izpovedovanju »prave,
stare vere kersčanske«. In to je bila rimska Cerkev s papežem na čelu in
bolj ali manj bojevitimi duhovni pod njim, ki tudi kranjskim, koro-
škim in štajerskim protestantom v zadnjih desetletjih 16. stoletja niso
dali več prav do sape, predvsem pa turška nevarnost.
Oboje je najbrž motiviralo tudi uvrstitev pesmi Da pacem Domine
(Dai mir, o Bug, kersčenikom) v prevodu Sebastijana Krelja v Trubarjev
kancional Ta celi catechismus, eni psalmi (1574).80 Gre za prevodno
razširitev elegično intonirane Luthrove pesmi Verleih uns Frieden
gnädlich, ki jo je wittenberški reformator zložil kot predelavo latinske
antifone Da pacem Domine in diebus nostris, quia non est alius, qui pugnet
pro nobis, nisi tu Deus noster. Da nobis pacem temporis, pacem pectoris, pacem
æternitatis:
Verleih uns Frieden gnädiglich,
Herr Gott, zu unsern Zeiten.
Es ist doch ja kein ander nicht,
79 J. Gruden, n. d., 777.
80 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 434–436.
164
