Page 170 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 170
RAZPRAVE, [TUDIJE
Jurija Dalmatina.6 Izraz se je znašel celo v leposlovju: v delu Zvoneta
Štrublja reformator po svojem zadnjem odhodu iz Ljubljane v fiktiv-
nem notranjem monologu s temi besedami premišljuje o kulturnem
položaju svoje domovine.7
Že Primož Simoniti8 je v svojem delu o humanizmu pri Slovencih
dokazal, da prebivalci Kranjske, Štajerske in Koroške sploh niso bili
»rovtarski«. Slovenske dežele niso bile kulturno ne bolj ne manj
razvite kot vse druge notranjeavstrijske habsburške dedne dežele.
Slovenske dežele sicer pred ustanovitvijo graške univerze leta 1585
res niso imele nobene »lastne« univerze, vendar so imeli mnogi
učenjaki s Slovenskega pomembno vlogo na dunajski univerzi in na
dvoru cesarja Maksimilijana.9 V srednjem veku so bile v slovenskem
prostoru redke stolne in samostanske šole, pomembnejše so bile
župnijske šole, ki so jih od konca 13. stoletja polagoma nadomeščale
oz. prevzemale mestne šole.10 Večina šol je dokazanih na severu in
zahodu slovenskega poselitvenega območja.11 V mestnih šolah je bil
največji poudarek na učenju osnov računstva in trgovanja. V sloven-
skem primorju so večinsko romanska mesta finančno podpirala
mestne šole zaradi njihovega pomena za trgovino; zaradi bližine
severnoitalijanskih univerz je bila izbira posvetnih učiteljev večja, ti
pa so bili tukaj tudi dobro plačani.12 V teh šolah so, kot piše Schmidt,
že v iztekajočem se srednjem veku poučevali v italijanskem jeziku, iz
česar sklepa, da so torej tudi v mestnih šolah Kranjske gotovo pou-
čevali v nemškem jeziku.13 Slovenske dežele so zaradi trgovanja z
6 Matjaž Kmecl, »Ko bi le vsi, ki to bedno rovtarstvo v resnici občutijo…«: ob štiristoletnici
Dalmatinove Biblije in Bohoričeve slovnice. V: Naši razgledi 33, 24 (28. 12. 1984),
701–702.
7 »… Pot se naglo dviga in kar žal mi je, da sem se prejšnje dni toliko ukvarjal sam
s sabo, s svojo nesrečo, ko pa je toliko načrtov za prihodnost, da iz slovenskih
dežel končno preženemo to bedno rovtarstvo…« V: Zvone Štrubelj, Pogum besede.
Primož Trubar 500 let. 1508–2008. Celovec 2008, 164.
8 Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI.
stoletja. Ljubljana 1979.
9 Simoniti (gl. op. 8), poglavja 5–9.
10 Schmidt (gl. op. 3), 17–30.
11 Schmidt (gl. op. 3), 34.
12 Schmidt (gl. op. 3), 28.
13 Schmidt (gl. op. 3), 29–30; 34.
168
Jurija Dalmatina.6 Izraz se je znašel celo v leposlovju: v delu Zvoneta
Štrublja reformator po svojem zadnjem odhodu iz Ljubljane v fiktiv-
nem notranjem monologu s temi besedami premišljuje o kulturnem
položaju svoje domovine.7
Že Primož Simoniti8 je v svojem delu o humanizmu pri Slovencih
dokazal, da prebivalci Kranjske, Štajerske in Koroške sploh niso bili
»rovtarski«. Slovenske dežele niso bile kulturno ne bolj ne manj
razvite kot vse druge notranjeavstrijske habsburške dedne dežele.
Slovenske dežele sicer pred ustanovitvijo graške univerze leta 1585
res niso imele nobene »lastne« univerze, vendar so imeli mnogi
učenjaki s Slovenskega pomembno vlogo na dunajski univerzi in na
dvoru cesarja Maksimilijana.9 V srednjem veku so bile v slovenskem
prostoru redke stolne in samostanske šole, pomembnejše so bile
župnijske šole, ki so jih od konca 13. stoletja polagoma nadomeščale
oz. prevzemale mestne šole.10 Večina šol je dokazanih na severu in
zahodu slovenskega poselitvenega območja.11 V mestnih šolah je bil
največji poudarek na učenju osnov računstva in trgovanja. V sloven-
skem primorju so večinsko romanska mesta finančno podpirala
mestne šole zaradi njihovega pomena za trgovino; zaradi bližine
severnoitalijanskih univerz je bila izbira posvetnih učiteljev večja, ti
pa so bili tukaj tudi dobro plačani.12 V teh šolah so, kot piše Schmidt,
že v iztekajočem se srednjem veku poučevali v italijanskem jeziku, iz
česar sklepa, da so torej tudi v mestnih šolah Kranjske gotovo pou-
čevali v nemškem jeziku.13 Slovenske dežele so zaradi trgovanja z
6 Matjaž Kmecl, »Ko bi le vsi, ki to bedno rovtarstvo v resnici občutijo…«: ob štiristoletnici
Dalmatinove Biblije in Bohoričeve slovnice. V: Naši razgledi 33, 24 (28. 12. 1984),
701–702.
7 »… Pot se naglo dviga in kar žal mi je, da sem se prejšnje dni toliko ukvarjal sam
s sabo, s svojo nesrečo, ko pa je toliko načrtov za prihodnost, da iz slovenskih
dežel končno preženemo to bedno rovtarstvo…« V: Zvone Štrubelj, Pogum besede.
Primož Trubar 500 let. 1508–2008. Celovec 2008, 164.
8 Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI.
stoletja. Ljubljana 1979.
9 Simoniti (gl. op. 8), poglavja 5–9.
10 Schmidt (gl. op. 3), 17–30.
11 Schmidt (gl. op. 3), 34.
12 Schmidt (gl. op. 3), 28.
13 Schmidt (gl. op. 3), 29–30; 34.
168
