Page 171 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 171
ANNA-MARIA LESIGANG - BRUCKMÜLLER
Italijo že zgodaj prišle v stik s humanističnimi strujami.14 Domneva,
da si pred Trubarjem v slovenskih deželah niso sploh nič prizadevali
za izobraževanje, bi bila torej zgrešena.
V svojem pismu učenemu Adamu Bohoriču15 Trubar torej toži o
brezupnem stanju izobrazbe v svoji domovini. Trubar prosi Bohoriča,
ki je bil Melanchthonov učenec in med letoma 1551 in 1563 vodja
lastne šole v Krškem, da za prvim rektorjem Lenartom Budino
prevzame vodenje javne stanovske šole v Ljubljani. Pismo je bilo
napisano 1. avgusta leta 1565 z roko Sebastijana Krelja, po koncu
Trubarjevega tretjega bivanja v Ljubljani, saj je moral Trubar že proti
koncu junija zapustiti Kranjsko (o tem neskladju glej nižje). Ko je
Trubar leta 1560 sprejel mesto superintendenta v Ljubljani, je po
zgledu Württemberga, kamor se je bil zatekel v letih pred tem, začel
pisati Cerkovno ordningo, ki je povsem v duhu reformatorjev obravna-
vala med drugim tudi izobraževanje. Ta Cerkovna ordninga je bila
usodna zanj, ker jo je objavil brez potrditve deželnega gospoda; novi
deželni gospod, Karel Notranjeavstrijski, pa je na Kranjskem uvedel
protireformacijo in ukazal Trubarja s koncem junija 1565 izgnati.16
Primož Trubar, oz. dejanski pisec, Sebastijan Krelj, je v svojem
pismu z dne 1. avgusta 1565 torej pisal:
Humanissime vir. Non dubitamus te perspicere ac non semel
deplorare tristem hanc harum regionum patriae nostrae calamitatem
ac barbariem: utpote, in quibus bonarum artium humaniorumque
studiorum contemptus et neglectio passim iam turpiter dominatur.
Sed utinam omnes, quotquot istam barbaricam calamitatem vere
sentiunt, etiam suas preces, studium, consilium et operas ad eam
profligandam nobiscum intenderent coniungerentque. Nos etenim,
qui agnoscimus praecipue, scholis ecclesiae ut sinistra manu opus
esse, huic curae ab initio summo studio incubuimus, ac tandem
14 Ferdo Gestrin, Trgovina slovenskih dežel z italijanskimi ob koncu srednjega veka in
v XVI. stoletju, ZČ XXIX, 1-2, 1975, 89–108, tu: 106; citirano po: Simoniti (gl. op.
8), 119.
15 Jože Toporišič, Bohorič, Adam. Enciklopedija Slovenije 2. Ljubljana 1987, 303.
16 Rolf-Dieter Kluge, Zum 500. Geburtstag des slowenischen Reformators Primus Truber.
Tübinger Blätter 2008. 26–34; tu: 33. http://www.tuebingen-info.de/tueblaetter/
tueblaetter_leseprobe2.pdf (zadnji dostop 19. 2. 2009)
169
Italijo že zgodaj prišle v stik s humanističnimi strujami.14 Domneva,
da si pred Trubarjem v slovenskih deželah niso sploh nič prizadevali
za izobraževanje, bi bila torej zgrešena.
V svojem pismu učenemu Adamu Bohoriču15 Trubar torej toži o
brezupnem stanju izobrazbe v svoji domovini. Trubar prosi Bohoriča,
ki je bil Melanchthonov učenec in med letoma 1551 in 1563 vodja
lastne šole v Krškem, da za prvim rektorjem Lenartom Budino
prevzame vodenje javne stanovske šole v Ljubljani. Pismo je bilo
napisano 1. avgusta leta 1565 z roko Sebastijana Krelja, po koncu
Trubarjevega tretjega bivanja v Ljubljani, saj je moral Trubar že proti
koncu junija zapustiti Kranjsko (o tem neskladju glej nižje). Ko je
Trubar leta 1560 sprejel mesto superintendenta v Ljubljani, je po
zgledu Württemberga, kamor se je bil zatekel v letih pred tem, začel
pisati Cerkovno ordningo, ki je povsem v duhu reformatorjev obravna-
vala med drugim tudi izobraževanje. Ta Cerkovna ordninga je bila
usodna zanj, ker jo je objavil brez potrditve deželnega gospoda; novi
deželni gospod, Karel Notranjeavstrijski, pa je na Kranjskem uvedel
protireformacijo in ukazal Trubarja s koncem junija 1565 izgnati.16
Primož Trubar, oz. dejanski pisec, Sebastijan Krelj, je v svojem
pismu z dne 1. avgusta 1565 torej pisal:
Humanissime vir. Non dubitamus te perspicere ac non semel
deplorare tristem hanc harum regionum patriae nostrae calamitatem
ac barbariem: utpote, in quibus bonarum artium humaniorumque
studiorum contemptus et neglectio passim iam turpiter dominatur.
Sed utinam omnes, quotquot istam barbaricam calamitatem vere
sentiunt, etiam suas preces, studium, consilium et operas ad eam
profligandam nobiscum intenderent coniungerentque. Nos etenim,
qui agnoscimus praecipue, scholis ecclesiae ut sinistra manu opus
esse, huic curae ab initio summo studio incubuimus, ac tandem
14 Ferdo Gestrin, Trgovina slovenskih dežel z italijanskimi ob koncu srednjega veka in
v XVI. stoletju, ZČ XXIX, 1-2, 1975, 89–108, tu: 106; citirano po: Simoniti (gl. op.
8), 119.
15 Jože Toporišič, Bohorič, Adam. Enciklopedija Slovenije 2. Ljubljana 1987, 303.
16 Rolf-Dieter Kluge, Zum 500. Geburtstag des slowenischen Reformators Primus Truber.
Tübinger Blätter 2008. 26–34; tu: 33. http://www.tuebingen-info.de/tueblaetter/
tueblaetter_leseprobe2.pdf (zadnji dostop 19. 2. 2009)
169
