Page 202 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 202
RAZPRAVE, [TUDIJE
Vajkard ni dal. Potem so Hrenovi dobili v roke župnišče in pregnali
oba predikanta z vsem, kar sta imela.
Ko je neki podanik hotel pred cerkvijo iz krščanske pobožnosti
zgraditi prižnico, ga je dal Vajkard pripeljati v grad in ga je vrgel v
ječo. Oni, ki so komisiji dali meso in drugo, so morali iti na Turjak,
kjer so bili kaznovani. Tem, ki so dali hrano komisiji, je Vajkard vzel
živino na Čušperški kmetiji. Komisija je prosila, naj zaprte podanike
izpusti, pa je Vajkard prinašalca tega pisma vrgel v ječo. Najbolj so
grofa šuntali Wolf Hahn, Krištof Witber in Khellner.
Na ponovno prošnjo je Vajkard izpustil ukradeno živino, prepo-
vedal pa je pokorščino novemu župniku. Eden od predikantov je v
Turjaškem gradu vsako nedeljo pridigal in s svojim tovarišem siloma
terjal desetino. Živina, ki je spadala škocjanskim cerkvam, je bila
odgnana. Turjaški je pokosil župnikovo polje in tudi žito je hotel
požeti. Od vseh škocjanskih podružnic je ukazal odnesti v grad kelihe,
mašne obleke, ključe, tako da v teh cerkvah niti najpotrebnejšega
več ni.
Posebno je škof v postscriptumu zatožil Znojilška, da terja dese-
tino in živino, ki spada cerkvam, da s svojim tovarišem pridiga, otroke
krščuje »und seine vermeinten Sacramenta des Altars austheilen
thuet, fürnemlich aber dieser Verdacht an Ihm vorhanden, weil vor
wenigen Tagen S. Leonhard Filialkirchen sogar weit von den Häusern
gelegen, durch Feuerprunst ganz und gar in Rauch aufgangen, dass
das Feuer auf sein Aufstiftung gelegt worden seie«.
Škof Hren je nadvojvodi Ferdinandu svetoval, naj Znojilška »auch
seines geübten und noch täglich übenden hohen Frevels wegen
anderen zum Exempel aus dem Land verschaffen thue«. Vajkarda pa
naj pokliče v Gradec in naj ga toliko časa v arestu obdrži, »bis Er dem
Pfarrer die entzogene Unterthanen wiederumb relaxiert, und Dasje-
nige, so Er auch dem Pfarrer … den Gotteshäusern … gewalttätig
genommen … erstattet hätte. Zum Fall Er aber solches nicht thuen
wollte, sodann geruhe E. F. D. uns als Commissarien alle Gewalt zu
übergeben … dass wir auf Herrn von Auersperg Hab und Gut … zu
greifen und von demselben soviel herzunehmen Macht haben sollten,
davon dem Pfarrer das Seinige, wie auch den Gotteshäusern Das-
jenige wiederum zu restituieren« itd. Nadvojvoda Ferdinand je dal v
200
Vajkard ni dal. Potem so Hrenovi dobili v roke župnišče in pregnali
oba predikanta z vsem, kar sta imela.
Ko je neki podanik hotel pred cerkvijo iz krščanske pobožnosti
zgraditi prižnico, ga je dal Vajkard pripeljati v grad in ga je vrgel v
ječo. Oni, ki so komisiji dali meso in drugo, so morali iti na Turjak,
kjer so bili kaznovani. Tem, ki so dali hrano komisiji, je Vajkard vzel
živino na Čušperški kmetiji. Komisija je prosila, naj zaprte podanike
izpusti, pa je Vajkard prinašalca tega pisma vrgel v ječo. Najbolj so
grofa šuntali Wolf Hahn, Krištof Witber in Khellner.
Na ponovno prošnjo je Vajkard izpustil ukradeno živino, prepo-
vedal pa je pokorščino novemu župniku. Eden od predikantov je v
Turjaškem gradu vsako nedeljo pridigal in s svojim tovarišem siloma
terjal desetino. Živina, ki je spadala škocjanskim cerkvam, je bila
odgnana. Turjaški je pokosil župnikovo polje in tudi žito je hotel
požeti. Od vseh škocjanskih podružnic je ukazal odnesti v grad kelihe,
mašne obleke, ključe, tako da v teh cerkvah niti najpotrebnejšega
več ni.
Posebno je škof v postscriptumu zatožil Znojilška, da terja dese-
tino in živino, ki spada cerkvam, da s svojim tovarišem pridiga, otroke
krščuje »und seine vermeinten Sacramenta des Altars austheilen
thuet, fürnemlich aber dieser Verdacht an Ihm vorhanden, weil vor
wenigen Tagen S. Leonhard Filialkirchen sogar weit von den Häusern
gelegen, durch Feuerprunst ganz und gar in Rauch aufgangen, dass
das Feuer auf sein Aufstiftung gelegt worden seie«.
Škof Hren je nadvojvodi Ferdinandu svetoval, naj Znojilška »auch
seines geübten und noch täglich übenden hohen Frevels wegen
anderen zum Exempel aus dem Land verschaffen thue«. Vajkarda pa
naj pokliče v Gradec in naj ga toliko časa v arestu obdrži, »bis Er dem
Pfarrer die entzogene Unterthanen wiederumb relaxiert, und Dasje-
nige, so Er auch dem Pfarrer … den Gotteshäusern … gewalttätig
genommen … erstattet hätte. Zum Fall Er aber solches nicht thuen
wollte, sodann geruhe E. F. D. uns als Commissarien alle Gewalt zu
übergeben … dass wir auf Herrn von Auersperg Hab und Gut … zu
greifen und von demselben soviel herzunehmen Macht haben sollten,
davon dem Pfarrer das Seinige, wie auch den Gotteshäusern Das-
jenige wiederum zu restituieren« itd. Nadvojvoda Ferdinand je dal v
200
