Page 204 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 204
RAZPRAVE, [TUDIJE
gotovo nove vere oprijeli zaradi sebičnosti, da bi mogli pobrati
cerkveno premoženje. Turjačana je bilo sploh težko ugnati. Imel je
mnogo prijateljev med deželnimi stanovi. Lahko si mislimo versko
popustljivost s strani vlade. Če bi vlada strahovala graščake in jim
slednjič ne dovolila verske svobode, bi graščaki ne hoteli pomagati
zoper Turke in bi zanetili pogubne domače vojske, kakor na Nem-
škem.
Tako je Jereb pojasnil okoliščine, v katerih so v fari delovali
protestantski pridigarji.
DODATEK
Rekatolizacija župnije Škocjan pri Turjaku je bila za tedanji čas
tako pomemben dogodek, da sta ga opisala tudi (1) Letopis jezuit-
skega kolegija in (2) Valvasor v svoji Slavi.
1. »Župnija sv. Kancijana z osmerimi podružničnimi cerkvami je
bila iztrgana iz volčjega žrela. Trideset let in več si jo je prisvajal
krivoverski veljak, tako da je v njej navadno vzdrževal dva predikanta.
Katoličani so ju skušali nekaj pridobiti s prošnjami, presvetli nad-
vojvoda pa z ukazom, naj se prostovoljno predata, vendar zaman, vse
dokler ni presvetli nadvojvoda po svojih komisarjih pred očmi onega
veljaka krivoverskega župnika odslovil in postavil katoliškega. Odli-
kovala pa sta se pri tej zadevi komisarja, namreč prečastiti izvoljeni
škof ljubljanski Tomaž Hren s svojo vnemo in plemeniti gospod Jožef
pl. Rabatta Dornberški, svetnik presvetlega nadvojvoda in njegov
vicedom na Kranjskem, s svojo razumnostjo. Ena od podružnic,
cerkev blažene Marije Božje Matere, je bila svetišče v najbolj svetem
pomenu besede. Nekoč, preden je prišla tja kriva vera, je bila znana
po velikih ljudskih shodih. Že nekaj tednov potem, ko so cerkev dobili
nazaj, prav na praznik sv. mučenca Ahaca, so prišle z banderi Križa-
nega sem molit številne skupine ljudi ne le iz vse okolice, temveč tudi
iz oddaljenih župnij in tako so obnovili stari, več kot trideset let
opuščeni običaj. Ljudsko množico so ocenili na 14 000 in več. S
kakšnim občutkom so vsi ti kmetje sprejeli sprostitev, je pričalo
njihovo veselje, medsebojno čestitanje, solze, vzkliki in zmerjanje
202
gotovo nove vere oprijeli zaradi sebičnosti, da bi mogli pobrati
cerkveno premoženje. Turjačana je bilo sploh težko ugnati. Imel je
mnogo prijateljev med deželnimi stanovi. Lahko si mislimo versko
popustljivost s strani vlade. Če bi vlada strahovala graščake in jim
slednjič ne dovolila verske svobode, bi graščaki ne hoteli pomagati
zoper Turke in bi zanetili pogubne domače vojske, kakor na Nem-
škem.
Tako je Jereb pojasnil okoliščine, v katerih so v fari delovali
protestantski pridigarji.
DODATEK
Rekatolizacija župnije Škocjan pri Turjaku je bila za tedanji čas
tako pomemben dogodek, da sta ga opisala tudi (1) Letopis jezuit-
skega kolegija in (2) Valvasor v svoji Slavi.
1. »Župnija sv. Kancijana z osmerimi podružničnimi cerkvami je
bila iztrgana iz volčjega žrela. Trideset let in več si jo je prisvajal
krivoverski veljak, tako da je v njej navadno vzdrževal dva predikanta.
Katoličani so ju skušali nekaj pridobiti s prošnjami, presvetli nad-
vojvoda pa z ukazom, naj se prostovoljno predata, vendar zaman, vse
dokler ni presvetli nadvojvoda po svojih komisarjih pred očmi onega
veljaka krivoverskega župnika odslovil in postavil katoliškega. Odli-
kovala pa sta se pri tej zadevi komisarja, namreč prečastiti izvoljeni
škof ljubljanski Tomaž Hren s svojo vnemo in plemeniti gospod Jožef
pl. Rabatta Dornberški, svetnik presvetlega nadvojvoda in njegov
vicedom na Kranjskem, s svojo razumnostjo. Ena od podružnic,
cerkev blažene Marije Božje Matere, je bila svetišče v najbolj svetem
pomenu besede. Nekoč, preden je prišla tja kriva vera, je bila znana
po velikih ljudskih shodih. Že nekaj tednov potem, ko so cerkev dobili
nazaj, prav na praznik sv. mučenca Ahaca, so prišle z banderi Križa-
nega sem molit številne skupine ljudi ne le iz vse okolice, temveč tudi
iz oddaljenih župnij in tako so obnovili stari, več kot trideset let
opuščeni običaj. Ljudsko množico so ocenili na 14 000 in več. S
kakšnim občutkom so vsi ti kmetje sprejeli sprostitev, je pričalo
njihovo veselje, medsebojno čestitanje, solze, vzkliki in zmerjanje
202
