Page 205 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 205
EDO [KULJ
krivovercev. Najprej pa so se zahvalili Bogu in takoj za Bogom pre-
svetlemu nadvojvodu in presvetli nadvojvodinji materi, ki je silno
goreča zavetnica vseh katoličanov. V tej pobožni zadevi se je izkazala
s svojimi prošnjami kot prava zagovornica pri svojem sinu.« 24
2. »Ko je v Škocjanu pri Turjaku postala župnija prosta, jo je leta
1585 gospod Krištof, baron Turjaški, deželni upravitelj kranjski itd.,
kot njen fevdni in zaščitni gospod zasedel z magistrom Jurijem
Dalmatinom, pridigarjem slavnih deželnih stanov. Ker pa je bilo tam
okrog še precej rimskokatoliških podložnikov, so le-ti ponižno prosili
nj. knežjo svetlost, nadvojvoda Karla, za katoliškega župnika, ki naj
bi jim negoval duše in vest, da ne bi živeli kakor ovce brez pastirja.
Poleg tega pa so sporočili, kako so okoli leta 1564 gospodje Turjaški
uvedli tu v Škocjanu luteransko vero in silili vanjo proti njih volji
farane, zlasti svoje delavce; posledica je bila, da je bila odpravljena
katoliška služba božja, oltarji razgaljeni, kelihi, mašne obleke in
druga oprava pokradena, da so redni dohodki cerkve izginili in cerkev
propadla. Čeprav pa je nj. knežja svetlost resno naročila gospodu
Turjaškemu, naj omenjenega luteranskega pridigarja Jurija Dalma-
tina odpravi in postavi katoliškega župnika, je vendar stvar ostala
nespremenjena do nadvojvodove smrti. Ko pa je nastopil vlado teh
dežel nadvojvoda Ferdinand, se je nj. knežja svetlost prav močno
zavzela za pisni ukaz svojega vladarskega prednika glede postavitve
katoliškega župnika ter dala poslati leta 1597 bratoma Turjaškima,
gospodu Herbartu in Vajkardu, ostro povelje, da morata v teku enega
meseca za gotovo postaviti katoliškega duhovnika, sicer bo to nj.
knežja svetlost z deželnoknežjo oblastjo in ugledom sama storila …
Ker gospoda Turjačana temu povelju v določenem roku nista ustre-
gla, je prišel na deželnoknežji ukaz vicedomski deželni sodnik dne
6. septembra 1598 z več kot sto oboroženimi strelci pred turjaški grad,
pobral z gradu vse k fari spadajoče dohodke v živini, žitu in drugih
desetinah ter jih spravil v Škocjan, prepodil evangeljskega pridigarja
– ta je komaj ušel – in se polastil cerkve.«25
24 Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596–1691), Ljubljana 2003, 26.
25 J. W. Valvasor, Die Ehre des Hertzogthums Crain, Laybach-Nürnberg 1689, VII, 453
(M. Rupel).
203
krivovercev. Najprej pa so se zahvalili Bogu in takoj za Bogom pre-
svetlemu nadvojvodu in presvetli nadvojvodinji materi, ki je silno
goreča zavetnica vseh katoličanov. V tej pobožni zadevi se je izkazala
s svojimi prošnjami kot prava zagovornica pri svojem sinu.« 24
2. »Ko je v Škocjanu pri Turjaku postala župnija prosta, jo je leta
1585 gospod Krištof, baron Turjaški, deželni upravitelj kranjski itd.,
kot njen fevdni in zaščitni gospod zasedel z magistrom Jurijem
Dalmatinom, pridigarjem slavnih deželnih stanov. Ker pa je bilo tam
okrog še precej rimskokatoliških podložnikov, so le-ti ponižno prosili
nj. knežjo svetlost, nadvojvoda Karla, za katoliškega župnika, ki naj
bi jim negoval duše in vest, da ne bi živeli kakor ovce brez pastirja.
Poleg tega pa so sporočili, kako so okoli leta 1564 gospodje Turjaški
uvedli tu v Škocjanu luteransko vero in silili vanjo proti njih volji
farane, zlasti svoje delavce; posledica je bila, da je bila odpravljena
katoliška služba božja, oltarji razgaljeni, kelihi, mašne obleke in
druga oprava pokradena, da so redni dohodki cerkve izginili in cerkev
propadla. Čeprav pa je nj. knežja svetlost resno naročila gospodu
Turjaškemu, naj omenjenega luteranskega pridigarja Jurija Dalma-
tina odpravi in postavi katoliškega župnika, je vendar stvar ostala
nespremenjena do nadvojvodove smrti. Ko pa je nastopil vlado teh
dežel nadvojvoda Ferdinand, se je nj. knežja svetlost prav močno
zavzela za pisni ukaz svojega vladarskega prednika glede postavitve
katoliškega župnika ter dala poslati leta 1597 bratoma Turjaškima,
gospodu Herbartu in Vajkardu, ostro povelje, da morata v teku enega
meseca za gotovo postaviti katoliškega duhovnika, sicer bo to nj.
knežja svetlost z deželnoknežjo oblastjo in ugledom sama storila …
Ker gospoda Turjačana temu povelju v določenem roku nista ustre-
gla, je prišel na deželnoknežji ukaz vicedomski deželni sodnik dne
6. septembra 1598 z več kot sto oboroženimi strelci pred turjaški grad,
pobral z gradu vse k fari spadajoče dohodke v živini, žitu in drugih
desetinah ter jih spravil v Škocjan, prepodil evangeljskega pridigarja
– ta je komaj ušel – in se polastil cerkve.«25
24 Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596–1691), Ljubljana 2003, 26.
25 J. W. Valvasor, Die Ehre des Hertzogthums Crain, Laybach-Nürnberg 1689, VII, 453
(M. Rupel).
203
