Page 237 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 237
MARKO MUGERLI
Ime in priimek Leto Dežela/ Opombe
vpisa mesto Leta 1637 se je vpisal v Altdorfu.
59 Tomaž Feldtner
60 Aleksander Ulrik 1631/32 Koroška
baron Freyberg 1636/37 Koroška
61 Janez Graselius
62 Mihael Posauner 1639/40 Beljak
63 Jurij Adam 1643/44 Koroška
1643/44 Koroška
baron Aichelberg
64 Friderik Strasser 1746 Celovec Rodil se je 1715 v Celovcu. Prihajal
je iz nekdanje bogate, kasneje obubo-
žane zgornjeavstrijske družine, ki se
je preselila na Koroško. 31. mar. 1746
je v Baslu vpisal študij medicine.10
Med študenti v Baslu je bilo zlasti veliko Korošcev, celo še v času
najhujšega preganjanja protestantov. Zanimiva so poročila ljubljan-
skega škofa Otona Friderika Buchheima in njegovih pomočnikov
Frančiška Maksimilijana Vaccana in Filipa Terpina iz srede 17. sto-
letja. Ljubljanska škofija je obsegala tudi nekatere župnije in vikariate
na Koroškem. Vrstijo se poročila o heretikih in nepokornih faranih,
ki ne hodijo k spovedi, in o zaprtju cerkva, ker so jih heretiki oskru-
nili. Takšna poročila so prihajala iz Miklavža pri Beljaku, Sv. Ruperta,
Pliberka, Skočidola, Roža in Bele Peči.
19. aprila 1643 je na ljubljansko sinodo prišla novica o heretikih
in o opustitvi krsta otrok v Beli Peči. Heretiki so oskrunili tamkajšnjo
cerkev. Tja se je zatekel tudi gospod Corenini, ki je bil izseljen s svoje
zemlje.11 Privrženci reformacije so ukinili bratovščino svetega Reš-
njega telesa. Ukazi ljubljanske škofije po ponovni ustanovitvi bratov-
ščine niso nič zalegli. V kraju se način življenja ni bistveno razlikoval
od življenja v protestantskih deželah. V reformirani cerkvi ni bilo na
primer nič nenavadnega, če njihov dušni pastir živi z žensko. Tako
tudi ni bilo za prebivalce Bele Peči moteče, če je njihov kaplan imel
10 Max Triet, Pius Marrer, Hans Rindlisbacher, Die Matrikel des Universität Basel,
V. 1726/27–1817/18, Basel 1980, str. 156.
11 NŠAL, KAL, fasc. 40/58.
235
Ime in priimek Leto Dežela/ Opombe
vpisa mesto Leta 1637 se je vpisal v Altdorfu.
59 Tomaž Feldtner
60 Aleksander Ulrik 1631/32 Koroška
baron Freyberg 1636/37 Koroška
61 Janez Graselius
62 Mihael Posauner 1639/40 Beljak
63 Jurij Adam 1643/44 Koroška
1643/44 Koroška
baron Aichelberg
64 Friderik Strasser 1746 Celovec Rodil se je 1715 v Celovcu. Prihajal
je iz nekdanje bogate, kasneje obubo-
žane zgornjeavstrijske družine, ki se
je preselila na Koroško. 31. mar. 1746
je v Baslu vpisal študij medicine.10
Med študenti v Baslu je bilo zlasti veliko Korošcev, celo še v času
najhujšega preganjanja protestantov. Zanimiva so poročila ljubljan-
skega škofa Otona Friderika Buchheima in njegovih pomočnikov
Frančiška Maksimilijana Vaccana in Filipa Terpina iz srede 17. sto-
letja. Ljubljanska škofija je obsegala tudi nekatere župnije in vikariate
na Koroškem. Vrstijo se poročila o heretikih in nepokornih faranih,
ki ne hodijo k spovedi, in o zaprtju cerkva, ker so jih heretiki oskru-
nili. Takšna poročila so prihajala iz Miklavža pri Beljaku, Sv. Ruperta,
Pliberka, Skočidola, Roža in Bele Peči.
19. aprila 1643 je na ljubljansko sinodo prišla novica o heretikih
in o opustitvi krsta otrok v Beli Peči. Heretiki so oskrunili tamkajšnjo
cerkev. Tja se je zatekel tudi gospod Corenini, ki je bil izseljen s svoje
zemlje.11 Privrženci reformacije so ukinili bratovščino svetega Reš-
njega telesa. Ukazi ljubljanske škofije po ponovni ustanovitvi bratov-
ščine niso nič zalegli. V kraju se način življenja ni bistveno razlikoval
od življenja v protestantskih deželah. V reformirani cerkvi ni bilo na
primer nič nenavadnega, če njihov dušni pastir živi z žensko. Tako
tudi ni bilo za prebivalce Bele Peči moteče, če je njihov kaplan imel
10 Max Triet, Pius Marrer, Hans Rindlisbacher, Die Matrikel des Universität Basel,
V. 1726/27–1817/18, Basel 1980, str. 156.
11 NŠAL, KAL, fasc. 40/58.
235
