Page 238 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 238
RAZPRAVE, [TUDIJE
žensko. 12. septembra 1648 je vizitator ljubljanski generalni vikar
Maksimilijan Vaccano ob obisku kaplanije sv. Lenarta v Beli Peči
izvedel, da je kaplan Luka Maleforčnik 28 let živel s konkubino.12
Naslednje leto je Vaccano spraševal oskrbnike belopeške cerkve da-
carja Janeza Engelhardta, sodnika Tomaža Gašperja in rokodelca
Kristijana Franka. Imeli so dobro mnenje o kaplanu Maleforčniku in
to kljub dejstvu, da je toliko časa živel v prepovedani zvezi. Hvalili so
ga, da je dober gospod, prijazen do revnih meščanov, vesten v svoji
službi in da zoper njega ne morejo ničesar reči. Iz kaplanije je odslovil
konkubino Katarino, ki je odšla v hospital v mesto. Kaplanu so
oprostili. Vizitator s tem ni bil zadovoljen, ampak je mestnemu
sodniku ukazal, da se kaplanu odvzame štipendijo v višini 20 florenov
in da se ga izžene iz župnišča. Za konkubino je zahteval izgon iz
mesta. Mestni sodnik je Katarini dodelil 12 florenov in ji prepovedal
vrnitev v Belo Peč.13
Do odstopanja od discipline in običajev katoliške vere je na Koro-
škem prihajalo zaradi slabšega nadzora. Dušni pastirji se pogosto
sploh niso udeleževali vsakoletnih sinod v Ljubljani. V opravičilih so
kot glavni razlog navajali prevelike stroške za potovanje. Koroške
župnije so imele tako slabe dohodke, da so le s težavo vzdrževale svoje
cerkve. Zaradi slabega stanja sakralnih objektov sta ljubljanski škof
in njegov generalni vikar več cerkva zaprla.
V revnosti je bil razlog, da je škof poredko obiskoval koroške
župnije. Dogajalo se je, da je prišel le v večje kraje, kamor je poklical
duhovnike in cerkvene ključarje iz okoliških župnij.
Tako je protestantsko izročilo Koroške preživelo čas protirefor-
macije in katoliške prenove.
12 NŠAL, KAL, fasc. 23/2.
13 NŠAL, KAL, fasc. 23/3.
236
žensko. 12. septembra 1648 je vizitator ljubljanski generalni vikar
Maksimilijan Vaccano ob obisku kaplanije sv. Lenarta v Beli Peči
izvedel, da je kaplan Luka Maleforčnik 28 let živel s konkubino.12
Naslednje leto je Vaccano spraševal oskrbnike belopeške cerkve da-
carja Janeza Engelhardta, sodnika Tomaža Gašperja in rokodelca
Kristijana Franka. Imeli so dobro mnenje o kaplanu Maleforčniku in
to kljub dejstvu, da je toliko časa živel v prepovedani zvezi. Hvalili so
ga, da je dober gospod, prijazen do revnih meščanov, vesten v svoji
službi in da zoper njega ne morejo ničesar reči. Iz kaplanije je odslovil
konkubino Katarino, ki je odšla v hospital v mesto. Kaplanu so
oprostili. Vizitator s tem ni bil zadovoljen, ampak je mestnemu
sodniku ukazal, da se kaplanu odvzame štipendijo v višini 20 florenov
in da se ga izžene iz župnišča. Za konkubino je zahteval izgon iz
mesta. Mestni sodnik je Katarini dodelil 12 florenov in ji prepovedal
vrnitev v Belo Peč.13
Do odstopanja od discipline in običajev katoliške vere je na Koro-
škem prihajalo zaradi slabšega nadzora. Dušni pastirji se pogosto
sploh niso udeleževali vsakoletnih sinod v Ljubljani. V opravičilih so
kot glavni razlog navajali prevelike stroške za potovanje. Koroške
župnije so imele tako slabe dohodke, da so le s težavo vzdrževale svoje
cerkve. Zaradi slabega stanja sakralnih objektov sta ljubljanski škof
in njegov generalni vikar več cerkva zaprla.
V revnosti je bil razlog, da je škof poredko obiskoval koroške
župnije. Dogajalo se je, da je prišel le v večje kraje, kamor je poklical
duhovnike in cerkvene ključarje iz okoliških župnij.
Tako je protestantsko izročilo Koroške preživelo čas protirefor-
macije in katoliške prenove.
12 NŠAL, KAL, fasc. 23/2.
13 NŠAL, KAL, fasc. 23/3.
236
