Page 262 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 262
RAZPRAVE, [TUDIJE
po treh zavrnjenih osnutkih. Med Frischlinovimi prijatelji in pod-
porniki je bil württemberžan Polikarp Leiser (Leyser), pozneje pastor
v Wittenbergu, ki je pomagal Dalmatinu pri tiskanju slovenske
Biblije.43
Frischlin je sprva stanoval pri Švabu Krištofu Spindlerju (r. 1546,
Göppingen; u. 22. 10. 1591, Ljubljana), ki je bil na pobudo Primoža
Trubarja že trinajst let prvi pridigar (superintendent) v Ljubljani od
februarja 1569 oziroma od 18. 3. 1569. Trubar ga je izbral po pre-
zgodnji smrti Sebastijana Krelja (r. 1538; u. 1567), čeravno Spindler
sprva ni znal slovensko. Spindler se je vpisal v Tübingenu dne 9. 11.
1563, dne 7. 2. 1564 pa je postal vojvodov štipendist. Dne 20. 9. 1564
je dosegel stopnjo bakalavra, 7. 8. 1567 pa magistra, tako da je lahko
ponavljal snov s študenti fizike v Tübingenu kot drugi profesor.44 V
Ljubljano je leta 1568 privabil Janža Schweigerja (r. 1540, Kočevje; u.
25. 2. 1585, Ljubljana), leta 1572 Dalmatina, leta 1581 pa Felicijana
Trubarja. Spindler je po junaški smrti Herbarda VIII. Turjaškega
napisal žalostinko, ki jo je deželni glavar Wolf Engelbert Turjaški
shranil v svoji knjižnici.45
Frischlin je pozneje stanoval v ljubljanski hiši »Poscherl«.46 V
Ljubljano je pripeljal najmanj šest od svojih šestnajstih rojenih otrok.
V Ljubljani se mu je rodila hčerka, ki pa je tu kmalu tudi umrla.
Nevesta Margareta Frischlin v Ljubljani ni bila zadovoljna, saj ni znala
slovensko, motila pa sta jo tudi slab zrak in slaba voda.
Dne 28. 9. 1583 je Frischlin obiskal univerzo v Padovi, vendar se je
na poti zadržal dlje, kot so mu kranjski Deželni stanovi dovolili. V
Padovi je Frischlinov najljubši tübingenski študent Hieronymus
Megiser od leta 1582 študiral pravo.47 Dne 13. 9. 1583 je Frischlin
svoje slovnično delo, spisano na poti v Benetke, posvetil baronu Juriju
Khislu (u. 1605, Polhov Gradec), ki ga je spoznal že na univerzi v
Tübingenu pred letom 1567.48
43 Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 108; SBL, 1: 117–118, 121.
44 SBL, 3: 425–426; Hermelink, Die Matrikeln, str. 439 (160/12, 217/125).
45 SBL, 3: 425–426.
46 Elze, Die Rektoren, str. 138.
47 Elze, Die Universität Tübingen, str. 13; Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 111.
48 Strauss, Leben und Schriften, str. 276; Žabota, Rodbina Khisl, str. 18, 19, 20/21;
Elze, Die Universität Tübingen, str. 12; Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 114.
260
po treh zavrnjenih osnutkih. Med Frischlinovimi prijatelji in pod-
porniki je bil württemberžan Polikarp Leiser (Leyser), pozneje pastor
v Wittenbergu, ki je pomagal Dalmatinu pri tiskanju slovenske
Biblije.43
Frischlin je sprva stanoval pri Švabu Krištofu Spindlerju (r. 1546,
Göppingen; u. 22. 10. 1591, Ljubljana), ki je bil na pobudo Primoža
Trubarja že trinajst let prvi pridigar (superintendent) v Ljubljani od
februarja 1569 oziroma od 18. 3. 1569. Trubar ga je izbral po pre-
zgodnji smrti Sebastijana Krelja (r. 1538; u. 1567), čeravno Spindler
sprva ni znal slovensko. Spindler se je vpisal v Tübingenu dne 9. 11.
1563, dne 7. 2. 1564 pa je postal vojvodov štipendist. Dne 20. 9. 1564
je dosegel stopnjo bakalavra, 7. 8. 1567 pa magistra, tako da je lahko
ponavljal snov s študenti fizike v Tübingenu kot drugi profesor.44 V
Ljubljano je leta 1568 privabil Janža Schweigerja (r. 1540, Kočevje; u.
25. 2. 1585, Ljubljana), leta 1572 Dalmatina, leta 1581 pa Felicijana
Trubarja. Spindler je po junaški smrti Herbarda VIII. Turjaškega
napisal žalostinko, ki jo je deželni glavar Wolf Engelbert Turjaški
shranil v svoji knjižnici.45
Frischlin je pozneje stanoval v ljubljanski hiši »Poscherl«.46 V
Ljubljano je pripeljal najmanj šest od svojih šestnajstih rojenih otrok.
V Ljubljani se mu je rodila hčerka, ki pa je tu kmalu tudi umrla.
Nevesta Margareta Frischlin v Ljubljani ni bila zadovoljna, saj ni znala
slovensko, motila pa sta jo tudi slab zrak in slaba voda.
Dne 28. 9. 1583 je Frischlin obiskal univerzo v Padovi, vendar se je
na poti zadržal dlje, kot so mu kranjski Deželni stanovi dovolili. V
Padovi je Frischlinov najljubši tübingenski študent Hieronymus
Megiser od leta 1582 študiral pravo.47 Dne 13. 9. 1583 je Frischlin
svoje slovnično delo, spisano na poti v Benetke, posvetil baronu Juriju
Khislu (u. 1605, Polhov Gradec), ki ga je spoznal že na univerzi v
Tübingenu pred letom 1567.48
43 Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 108; SBL, 1: 117–118, 121.
44 SBL, 3: 425–426; Hermelink, Die Matrikeln, str. 439 (160/12, 217/125).
45 SBL, 3: 425–426.
46 Elze, Die Rektoren, str. 138.
47 Elze, Die Universität Tübingen, str. 13; Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 111.
48 Strauss, Leben und Schriften, str. 276; Žabota, Rodbina Khisl, str. 18, 19, 20/21;
Elze, Die Universität Tübingen, str. 12; Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 114.
260
