Page 260 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 260
RAZPRAVE, [TUDIJE
iskanju naslednika upokojenega ljubljanskega šolskega rektorja
Adama Bohoriča sta si dne 3. 4. 1582 zelo prizadevala dr. Jakob
Andreae v Tübingenu in Primož Trubar v Derendingenu. Pri tem
Frischlinov spor s frankovskimi vitezi v Ljubljani ni bil znan. Avgusta
1580 je Frischlin pri Alexandru Hocku v Tübingenu objavil Oratio de
vita rustica izpred dveh let, ki je užalila številne plemiče. Vojvoda
Ludwig je Frischlinu sicer dne 12. 5. 1582 v spremnem dopisu izrazil
simpatijo, a zamera ni nikoli več utonila v pozabo.34
Frischlin se je 24. 6. 1582 po plovbi po Donavi čez Dunaj in Gradec
odpravil v Ljubljano. Junija je prispel v Ljubljano še brez družine in
prevzel dne 1. 8. 1582 položaj rektorja stanovske šole. Frischlin je
dobival po 450 fl plače, vključno s polovico prihodka od šolnin.
Plemiči so mu darovali divjačino, po en taler dnevno pa je dobival še
za dobro vipavsko vino,35 ki se ga nikakor ni branil. Ljubljanska plača
je bila kar velika, saj je leta 1577 v Tübingenu dobival le 120 gld,
Apian pa 220 gld ob ovsu in vinu, Andreae pa 280 gld ob dodatni rži
in vinu.36
Frischlin je v svojem ljubljanskem obdobju izdal v Benetkah dva
latinska učbenika, ki pa ju ni smel uporabljati pri pouku.37 Dne 24.
8. 1582 so na Frischlinov in Spindlerjev predlog za namestnika
rektorja in za pouk latinščine v najvišjem 4. razredu nastavili še
württemberžana Lorenza Meiderlina (Meuderlin), čeprav ni znal
slovensko. Meiderlin je dobival po 100 fl na leto. V Tübingenu je
magistriral leta 1572, v Ljubljani pa je bil praeceptor v letih 1582–
1600.38 Za Meiderlinovo nastavitev so stanovi pooblastili rektorja
Frischlina že ob sklepanju pogodbe z njim. Simon Bruno je na
Frischlinovi šoli bral latinskega Julija Cezarja in poučeval v 3. razredu
za 90 fl na leto. Sebastian Semnider je učil v 2. razredu. Obenem je
pel, dirigiral pa je tudi nemške korale in slovenske pesmi Matije
Vanizianerja v cerkvi. Semnider je prejemal po 40 fl na leto in še 112
fl. Luka Selenz je učil v najnižjem 1. razredu in še kaligrafijo za 85 fl
34 Elze, Die Rektoren, str. 136; Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 90.
35 Strauss, Leben und Schriften, str. 254; Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 138.
36 Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 69.
37 Janko, Nemško literarno tvorstvo, str. 172; Kidrič, Frischlin, str. 190.
38 Elze, Die Universität Tübingen, str. 13.
258
iskanju naslednika upokojenega ljubljanskega šolskega rektorja
Adama Bohoriča sta si dne 3. 4. 1582 zelo prizadevala dr. Jakob
Andreae v Tübingenu in Primož Trubar v Derendingenu. Pri tem
Frischlinov spor s frankovskimi vitezi v Ljubljani ni bil znan. Avgusta
1580 je Frischlin pri Alexandru Hocku v Tübingenu objavil Oratio de
vita rustica izpred dveh let, ki je užalila številne plemiče. Vojvoda
Ludwig je Frischlinu sicer dne 12. 5. 1582 v spremnem dopisu izrazil
simpatijo, a zamera ni nikoli več utonila v pozabo.34
Frischlin se je 24. 6. 1582 po plovbi po Donavi čez Dunaj in Gradec
odpravil v Ljubljano. Junija je prispel v Ljubljano še brez družine in
prevzel dne 1. 8. 1582 položaj rektorja stanovske šole. Frischlin je
dobival po 450 fl plače, vključno s polovico prihodka od šolnin.
Plemiči so mu darovali divjačino, po en taler dnevno pa je dobival še
za dobro vipavsko vino,35 ki se ga nikakor ni branil. Ljubljanska plača
je bila kar velika, saj je leta 1577 v Tübingenu dobival le 120 gld,
Apian pa 220 gld ob ovsu in vinu, Andreae pa 280 gld ob dodatni rži
in vinu.36
Frischlin je v svojem ljubljanskem obdobju izdal v Benetkah dva
latinska učbenika, ki pa ju ni smel uporabljati pri pouku.37 Dne 24.
8. 1582 so na Frischlinov in Spindlerjev predlog za namestnika
rektorja in za pouk latinščine v najvišjem 4. razredu nastavili še
württemberžana Lorenza Meiderlina (Meuderlin), čeprav ni znal
slovensko. Meiderlin je dobival po 100 fl na leto. V Tübingenu je
magistriral leta 1572, v Ljubljani pa je bil praeceptor v letih 1582–
1600.38 Za Meiderlinovo nastavitev so stanovi pooblastili rektorja
Frischlina že ob sklepanju pogodbe z njim. Simon Bruno je na
Frischlinovi šoli bral latinskega Julija Cezarja in poučeval v 3. razredu
za 90 fl na leto. Sebastian Semnider je učil v 2. razredu. Obenem je
pel, dirigiral pa je tudi nemške korale in slovenske pesmi Matije
Vanizianerja v cerkvi. Semnider je prejemal po 40 fl na leto in še 112
fl. Luka Selenz je učil v najnižjem 1. razredu in še kaligrafijo za 85 fl
34 Elze, Die Rektoren, str. 136; Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 90.
35 Strauss, Leben und Schriften, str. 254; Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 138.
36 Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 69.
37 Janko, Nemško literarno tvorstvo, str. 172; Kidrič, Frischlin, str. 190.
38 Elze, Die Universität Tübingen, str. 13.
258
