Page 258 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 258
RAZPRAVE, [TUDIJE
(pravilni) trditvi Petra Apiana, da repi kometov vedno kažejo proč od
Sonca, saj naj bi se komet leta 1555 obnašal drugače.23 Maestlin je
zavrnil možnost, da bi bila supernova komet ali potujoča zvezda,
dopustil pa je Frischlinovo domnevo, da označuje konec sveta in
napoveduje ponoven prihod Kristusa.24
Seveda Frischlin ni pozabil pristaviti svojega lončka in je pomladi
leta 1573 objavil 831 verzov o supernovi, sestavljenih novembra 1572.
Pesnitev je naslovil na Wilhelmovega brata, princa Friedericha Würt-
temberškega, dodal pa je spremno pismo in Maestlinova opazo-
vanja.25 Maestlin je prav tedaj postal drugi profesor matematike v
Tübingenu (repetens mathematicus) in je s svojo opazovalno astro-
nomijo dopolnil Frischlinovo bolj filozofsko-bogoslovno pisanje.
Očitno sta bila tisti čas še v dovolj dobrih odnosih.
Spis je bral tudi Tycho Brahe. Dal je ponatisniti Maestlinove in
Apianove ugotovitve, datirane konec decembra 1572, ob svoji praški
astronomiji, končani dve desetletji pozneje, vendar objavljeni šele
posmrtno (1602). Tycho ni ponatisnil Frischlinovih verzov. Spoštoval
je Maestlinovo odločitev, naj bi se ob supernovi izognili astrološkim
razpravam,26 kar je bila seveda tudi voda na Frischlinov mlin. O
supernovi 1572 je pisal tudi Frischlinov tübingenski nasprotnik
Crusius.27
Kranjci so prav tako sodelovali v württemberških razpravah o
supernovi, saj je v Urachu nekaj časa pridigal Primož Trubar, njegov
mecen baron Ivan Ungnad (r. 1493; u. 1564) pa je tam do smrti vodil
tiskarno. Deželni glavar grof Wolf Engelbert Turjaški in Valvasor sta
imela Praetoriusovo knjigo o supernovi (1572) De Cometis (1578),
Valvasor pa je imel še skoraj trideset drugih Praetoriusovih knjig.
Kalvinec Johannes P. Praetorius (Richter, r. 1537, Jachimův; u. 1616)
je študiral v Wittenbergu v letih 1562–1568 in je začel tam predavati
leta 1571; vendar je moral mesto zgodaj leta 1575 zapustiti zaradi
23 Granada, Michael Maestlin, str. 115.
24 Granada, Michael Maestlin, str. 108–109, 122.
25 Granada, Michael Maestlin, str. 99, 116, 121; Weichenhan, Ergo perit coelum, str.
532; Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 15, 135.
26 Granada, Michael Maestlin, str. 99, 101–102.
27 Methuen, Kepler’s Tübingen, str. 129.
256
(pravilni) trditvi Petra Apiana, da repi kometov vedno kažejo proč od
Sonca, saj naj bi se komet leta 1555 obnašal drugače.23 Maestlin je
zavrnil možnost, da bi bila supernova komet ali potujoča zvezda,
dopustil pa je Frischlinovo domnevo, da označuje konec sveta in
napoveduje ponoven prihod Kristusa.24
Seveda Frischlin ni pozabil pristaviti svojega lončka in je pomladi
leta 1573 objavil 831 verzov o supernovi, sestavljenih novembra 1572.
Pesnitev je naslovil na Wilhelmovega brata, princa Friedericha Würt-
temberškega, dodal pa je spremno pismo in Maestlinova opazo-
vanja.25 Maestlin je prav tedaj postal drugi profesor matematike v
Tübingenu (repetens mathematicus) in je s svojo opazovalno astro-
nomijo dopolnil Frischlinovo bolj filozofsko-bogoslovno pisanje.
Očitno sta bila tisti čas še v dovolj dobrih odnosih.
Spis je bral tudi Tycho Brahe. Dal je ponatisniti Maestlinove in
Apianove ugotovitve, datirane konec decembra 1572, ob svoji praški
astronomiji, končani dve desetletji pozneje, vendar objavljeni šele
posmrtno (1602). Tycho ni ponatisnil Frischlinovih verzov. Spoštoval
je Maestlinovo odločitev, naj bi se ob supernovi izognili astrološkim
razpravam,26 kar je bila seveda tudi voda na Frischlinov mlin. O
supernovi 1572 je pisal tudi Frischlinov tübingenski nasprotnik
Crusius.27
Kranjci so prav tako sodelovali v württemberških razpravah o
supernovi, saj je v Urachu nekaj časa pridigal Primož Trubar, njegov
mecen baron Ivan Ungnad (r. 1493; u. 1564) pa je tam do smrti vodil
tiskarno. Deželni glavar grof Wolf Engelbert Turjaški in Valvasor sta
imela Praetoriusovo knjigo o supernovi (1572) De Cometis (1578),
Valvasor pa je imel še skoraj trideset drugih Praetoriusovih knjig.
Kalvinec Johannes P. Praetorius (Richter, r. 1537, Jachimův; u. 1616)
je študiral v Wittenbergu v letih 1562–1568 in je začel tam predavati
leta 1571; vendar je moral mesto zgodaj leta 1575 zapustiti zaradi
23 Granada, Michael Maestlin, str. 115.
24 Granada, Michael Maestlin, str. 108–109, 122.
25 Granada, Michael Maestlin, str. 99, 116, 121; Weichenhan, Ergo perit coelum, str.
532; Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 15, 135.
26 Granada, Michael Maestlin, str. 99, 101–102.
27 Methuen, Kepler’s Tübingen, str. 129.
256
