Page 257 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 257
STANISLAV JU@NI^
času za kritiko Aristotelovega nauka, ki tovrstnih pojavov seveda ni
poznal. Marsikomu se je zdelo, da je kar za nazaj napovedala krvavo
bartolomejsko noč 23. 8. 1572, se pravi pokol hugenotov v Parizu.18
Uganka nove zvezde je zanimala tudi najvišje plemstvo. Vojvoda
Ludwig Württemberški je razpravljal o supernovi s svojim svakom
Wilhelmom IV. grofom Hessensko-Kasselskim (r. 1532; u. 1592), ki je
v Kasslu v letih 1584–1590 gostil dvornega astronoma Christopha
Rothmanna (r. 1550, Bernburg; u. 1599/1608). Wilhelm je postavil
observatorij leta 1561; v njem je skupaj z mojstrom Joostom Bür-
giijem (Jobst, Jöst, r. 28. 2. 1552, Lichtensteig v Švici; u. 31. 1 1632,
Kassel) izdeloval astronomske naprave. Vendar so po Wilhelmovi
smrti observatorij v Kasslu opustili, podobno kot Brahejevega na
Hvenu po smrti danskega kralja Kristijana II.
Volilni knez Saške je pisal Wilhelmu 28. 11. 1572, Wilhelm pa je
po več neuspešnih poskusih zagledal supernovo 4. 12. 1572.19 29. 12.
1572 je Ludwig iz Uracha poslal Wilhelmu IV. spremno pismo z
Apianovim bolj astrološko fizikalnim in Maestlinovim nepodpisanim
opisom supernove. Wilhelm je bil nadvse ponosen na točnost svojih
astronomskih naprav, pisal pa je tudi profesorju Gasparju Peucerju
(r. 1525; u. 1602) v Wittenberg. Ludwigu sta o supernovi poročala
tübingenska astronoma Apian in mladi Maestlin, vendar se je Wil-
helm norčeval iz Maestlinove pomanjkljive merilne opreme. Maestlin
je pravilno ugotavljal, da supernova ni komet, saj nima paralakse in
je zato veliko dlje od Sonca kot nadnaravni20 pojav v območju sfere
zvezd stalnic.21 Maestlin je bil že od leta 1572 prepričan koperni-
kanec, kot je mogoče soditi po rokopisnih opombah k anonimnem
Osianderjevem uvodu v Maestlinovem izvodu Kopernikove knjige,
kupljenem leta 1570.22 Vendar Wilhelm ni posebej komentiral Maest-
linovega večkratnega navajanja Kopernika. Maestlinovo stališče je
opisal kot enako svojemu v pismu saškemu volilnemu knezu Peucerju
(14. 1. 1573) in Ludwigu. Ludwigu je iz Kassla 16. 1. 1672 pisal proti
18 Granada, Michael Maestlin, str. 99, 115; Rupel, Slovenski, 303.
19 Granada, Michael Maestlin, str. 106, 120.
20 Hyperphysicam (Maestlin, Demonstratio astronomica)
21 Granada, Michael Maestlin, str. 102–103, 106–107, 109.
22 Granada, Michael Maestlin, str. 103, 107, 114–115, 118–119.
255
času za kritiko Aristotelovega nauka, ki tovrstnih pojavov seveda ni
poznal. Marsikomu se je zdelo, da je kar za nazaj napovedala krvavo
bartolomejsko noč 23. 8. 1572, se pravi pokol hugenotov v Parizu.18
Uganka nove zvezde je zanimala tudi najvišje plemstvo. Vojvoda
Ludwig Württemberški je razpravljal o supernovi s svojim svakom
Wilhelmom IV. grofom Hessensko-Kasselskim (r. 1532; u. 1592), ki je
v Kasslu v letih 1584–1590 gostil dvornega astronoma Christopha
Rothmanna (r. 1550, Bernburg; u. 1599/1608). Wilhelm je postavil
observatorij leta 1561; v njem je skupaj z mojstrom Joostom Bür-
giijem (Jobst, Jöst, r. 28. 2. 1552, Lichtensteig v Švici; u. 31. 1 1632,
Kassel) izdeloval astronomske naprave. Vendar so po Wilhelmovi
smrti observatorij v Kasslu opustili, podobno kot Brahejevega na
Hvenu po smrti danskega kralja Kristijana II.
Volilni knez Saške je pisal Wilhelmu 28. 11. 1572, Wilhelm pa je
po več neuspešnih poskusih zagledal supernovo 4. 12. 1572.19 29. 12.
1572 je Ludwig iz Uracha poslal Wilhelmu IV. spremno pismo z
Apianovim bolj astrološko fizikalnim in Maestlinovim nepodpisanim
opisom supernove. Wilhelm je bil nadvse ponosen na točnost svojih
astronomskih naprav, pisal pa je tudi profesorju Gasparju Peucerju
(r. 1525; u. 1602) v Wittenberg. Ludwigu sta o supernovi poročala
tübingenska astronoma Apian in mladi Maestlin, vendar se je Wil-
helm norčeval iz Maestlinove pomanjkljive merilne opreme. Maestlin
je pravilno ugotavljal, da supernova ni komet, saj nima paralakse in
je zato veliko dlje od Sonca kot nadnaravni20 pojav v območju sfere
zvezd stalnic.21 Maestlin je bil že od leta 1572 prepričan koperni-
kanec, kot je mogoče soditi po rokopisnih opombah k anonimnem
Osianderjevem uvodu v Maestlinovem izvodu Kopernikove knjige,
kupljenem leta 1570.22 Vendar Wilhelm ni posebej komentiral Maest-
linovega večkratnega navajanja Kopernika. Maestlinovo stališče je
opisal kot enako svojemu v pismu saškemu volilnemu knezu Peucerju
(14. 1. 1573) in Ludwigu. Ludwigu je iz Kassla 16. 1. 1672 pisal proti
18 Granada, Michael Maestlin, str. 99, 115; Rupel, Slovenski, 303.
19 Granada, Michael Maestlin, str. 106, 120.
20 Hyperphysicam (Maestlin, Demonstratio astronomica)
21 Granada, Michael Maestlin, str. 102–103, 106–107, 109.
22 Granada, Michael Maestlin, str. 103, 107, 114–115, 118–119.
255
