Page 275 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 275
STANISLAV JU@NI^
zavezo pa je navajal v dokaz Frischlinovih napačnih pojmovanj videza
Sonca in Lune.115 Ni mu bilo všeč Frischlinovo zavračanje astrologije
in njegov »pesniški« dvom o uporabi matematike v astronomiji.
Predvsem pa Maestlinu ni dišal Frischlinov sprejem Gregorijanskega
papeškega koledarja. Maestlin je vzel v precep tudi Frischlinovo ostro
kritiko Kopernika. Skupaj s svojim učencem Keplerjem je Maestlin v
astrologiji med drugim videl priročni vir zaslužka poklicnih astro-
nomov, ki si ga nikakor ni pustil vzeti.
Maestlin je ostro pisal proti gregorijanski spremembi koledarja.
Clavijevo obrambo pred Maestlinom je Wolf Engelbert Turjaški kupil
za svojo knjižnico. Član Akademije združenih (Societas unitorum,
tudi Dizmova bratovščina) in škofijski vikar Carl Peer (r. 1697; u.
1776) je v Ljubljani hranil Frischlinovo Astronomijo (1586) v trdnih
usnjenih platnicah med svojimi 1022 deli v 2019 zvezkih, ki jih danes
v Narodni in univerzitetni knjižnici in v Semeniški knjižnici prepo-
znamo po značilnih ekslibrisih z medvedi in sidri kot simboli upanja
pod škofijskim klobukom.
Nesreče zadnjih let
V letih 1584–1586 je Frischlin zaporedoma objavil šest dialogov s
kritikami slovnice svojega nekdanjega profesorja Martina Crusia in
celo Melanchthona.116 Crusius je Frischlinu onemogočil namestitev
v Tübingenu, ki si jo je zaman želel celo Kepler. Crusius je bil vpliven
protestant, prijatelj vodilnih Melanchthonovih in Luthrovih nasled-
nikov. Nadzorniku stanovske šole in članu cerkvenega sveta na Kranj-
skem Juriju Dalmatinu je nenehno pisaril proti Frischlinu. Frischlin
je bil s svojimi kritikami Melanchthona nekoliko prehiter, saj so ga
drugi začeli uspešneje kritizirati šele nekoliko pozneje, ko je zapor za
nekaj časa doletel celo Melanchthonovega zeta Peucerja.
Frischlin je objavil več deset nemških in latinskih pesmi, dram,
tragedij in prevodov, celo o umetnosti pitja. Oktobra 1585 se je lotil
medicinskega študija v Tübingenu; tja je prispel 1. 2. 1585, vendar je
bil konec maja 1586 v hišnem priporu.117 Nemirno je popotoval po
115 Maestlin, Iudica de opere astronomico D. Frischlini, fol 10r: Methuen, Kepler’s
Tübingen, str. 129.
116 Strauss, Leben und Schriften, str. 447; Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 532.
117 Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 138.
273
zavezo pa je navajal v dokaz Frischlinovih napačnih pojmovanj videza
Sonca in Lune.115 Ni mu bilo všeč Frischlinovo zavračanje astrologije
in njegov »pesniški« dvom o uporabi matematike v astronomiji.
Predvsem pa Maestlinu ni dišal Frischlinov sprejem Gregorijanskega
papeškega koledarja. Maestlin je vzel v precep tudi Frischlinovo ostro
kritiko Kopernika. Skupaj s svojim učencem Keplerjem je Maestlin v
astrologiji med drugim videl priročni vir zaslužka poklicnih astro-
nomov, ki si ga nikakor ni pustil vzeti.
Maestlin je ostro pisal proti gregorijanski spremembi koledarja.
Clavijevo obrambo pred Maestlinom je Wolf Engelbert Turjaški kupil
za svojo knjižnico. Član Akademije združenih (Societas unitorum,
tudi Dizmova bratovščina) in škofijski vikar Carl Peer (r. 1697; u.
1776) je v Ljubljani hranil Frischlinovo Astronomijo (1586) v trdnih
usnjenih platnicah med svojimi 1022 deli v 2019 zvezkih, ki jih danes
v Narodni in univerzitetni knjižnici in v Semeniški knjižnici prepo-
znamo po značilnih ekslibrisih z medvedi in sidri kot simboli upanja
pod škofijskim klobukom.
Nesreče zadnjih let
V letih 1584–1586 je Frischlin zaporedoma objavil šest dialogov s
kritikami slovnice svojega nekdanjega profesorja Martina Crusia in
celo Melanchthona.116 Crusius je Frischlinu onemogočil namestitev
v Tübingenu, ki si jo je zaman želel celo Kepler. Crusius je bil vpliven
protestant, prijatelj vodilnih Melanchthonovih in Luthrovih nasled-
nikov. Nadzorniku stanovske šole in članu cerkvenega sveta na Kranj-
skem Juriju Dalmatinu je nenehno pisaril proti Frischlinu. Frischlin
je bil s svojimi kritikami Melanchthona nekoliko prehiter, saj so ga
drugi začeli uspešneje kritizirati šele nekoliko pozneje, ko je zapor za
nekaj časa doletel celo Melanchthonovega zeta Peucerja.
Frischlin je objavil več deset nemških in latinskih pesmi, dram,
tragedij in prevodov, celo o umetnosti pitja. Oktobra 1585 se je lotil
medicinskega študija v Tübingenu; tja je prispel 1. 2. 1585, vendar je
bil konec maja 1586 v hišnem priporu.117 Nemirno je popotoval po
115 Maestlin, Iudica de opere astronomico D. Frischlini, fol 10r: Methuen, Kepler’s
Tübingen, str. 129.
116 Strauss, Leben und Schriften, str. 447; Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 532.
117 Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 138.
273
