Page 273 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 273
STANISLAV JU@NI^
vojvoda Litve, nato pa kralj Poljske. Podobno kot pozneje Reinhold
ali Frischlin je Abertus de Brudzevo ločeval med matematično astro-
nomijo in naravno filozofijo vesolja.
Frischlin je menil, da Bog skrbi za ljudi, Adamov padec v raju pa
je ustvaril sublunarno sfero, ki se razvija brez nadaljnjih božjih
posegov. Nastopil je strožje in celo kritično do Melanchthona, ki je
cenil fizikalni del astrologije. Melanchthon je pozneje leta 1535 v
Wittenbergu javno preučeval položaje zvezd kljub jezi svojega prija-
telja Martina Luthra, ki je skupaj s Picom della Mirandolo ostro
nasprotoval astrologiji. Peucer je bil že manj zagnan in ni verjel v
vplive zvezd na svetovno zgodovino, temveč je raje po Pomponazziju
analiziral okultne sile in skušal napraviti iz astrologije eksaktno
znanost.104
Frischlin je zatrjeval, da pojasnjevanje zvezd ni resna matematika,
saj gre tu za potvorbo. V resnici naj bi šlo za medsebojni vpliv med
demoni in dušami.105 Kljub temu pa je dopuščal, da lahko Bog z
zvezdami sporoča ljudem, denimo z betlehemsko zvezdo ob Kristu-
sovem rojstvu.106 Vendar gre za izjeme: astrološka predvidevanja naj
bi bila dostopna le Bogu samemu. Prerokovanje bi zanikovalo člo-
vekovo svobodno voljo, kot sta pisala že Chrysostom Javellij (u. ok.
1538) in sv. Avguštin.107 Zato je Frischlin zavračal vse tri tipe astro-
logije. Za nameček je trdil, da so bila Melanchthonova dela, vključno
z Initia doctrinae physicae, pregnana s tübingenske univerze.108
Za konec je Frischlin v poslovilnem pozdravu bralcu posebej
kritiziral astrologa zdravnika Christophora Strathmiona in napo-
vedal posebno knjigo proti njemu,109 čeprav je Strathmionovo obram-
bo Savonarole zavrnil že Erast (Erastus, r. 1523; u. 1583) leta 1569 v
Parizu z Defensio Libelli. Napovedana Frischlinova knjiga ni izšla, saj
104 Brosseder, The Writting, str. 561–561, 571–572; Methuen, Kepler’s Tübingen,
str. 118.
105 Methuen, Kepler’s Tübingen, str. 119; Frischlin, De astronomicae artis, str. 6–7
(verzi 146–147).
106 Methuen, Kepler’s Tübingen, str. 120, 122.
107 Methuen, Kepler’s Tübingen, str. 121.
108 Methuen, Kepler’s Tübingen, str. 123-124; Frischlin, De astronomicae artis, str.
9–10; HStAS A274, Bü 45, # 5.
109 Frischlin, De astronomicae artis, str. 470.
271
vojvoda Litve, nato pa kralj Poljske. Podobno kot pozneje Reinhold
ali Frischlin je Abertus de Brudzevo ločeval med matematično astro-
nomijo in naravno filozofijo vesolja.
Frischlin je menil, da Bog skrbi za ljudi, Adamov padec v raju pa
je ustvaril sublunarno sfero, ki se razvija brez nadaljnjih božjih
posegov. Nastopil je strožje in celo kritično do Melanchthona, ki je
cenil fizikalni del astrologije. Melanchthon je pozneje leta 1535 v
Wittenbergu javno preučeval položaje zvezd kljub jezi svojega prija-
telja Martina Luthra, ki je skupaj s Picom della Mirandolo ostro
nasprotoval astrologiji. Peucer je bil že manj zagnan in ni verjel v
vplive zvezd na svetovno zgodovino, temveč je raje po Pomponazziju
analiziral okultne sile in skušal napraviti iz astrologije eksaktno
znanost.104
Frischlin je zatrjeval, da pojasnjevanje zvezd ni resna matematika,
saj gre tu za potvorbo. V resnici naj bi šlo za medsebojni vpliv med
demoni in dušami.105 Kljub temu pa je dopuščal, da lahko Bog z
zvezdami sporoča ljudem, denimo z betlehemsko zvezdo ob Kristu-
sovem rojstvu.106 Vendar gre za izjeme: astrološka predvidevanja naj
bi bila dostopna le Bogu samemu. Prerokovanje bi zanikovalo člo-
vekovo svobodno voljo, kot sta pisala že Chrysostom Javellij (u. ok.
1538) in sv. Avguštin.107 Zato je Frischlin zavračal vse tri tipe astro-
logije. Za nameček je trdil, da so bila Melanchthonova dela, vključno
z Initia doctrinae physicae, pregnana s tübingenske univerze.108
Za konec je Frischlin v poslovilnem pozdravu bralcu posebej
kritiziral astrologa zdravnika Christophora Strathmiona in napo-
vedal posebno knjigo proti njemu,109 čeprav je Strathmionovo obram-
bo Savonarole zavrnil že Erast (Erastus, r. 1523; u. 1583) leta 1569 v
Parizu z Defensio Libelli. Napovedana Frischlinova knjiga ni izšla, saj
104 Brosseder, The Writting, str. 561–561, 571–572; Methuen, Kepler’s Tübingen,
str. 118.
105 Methuen, Kepler’s Tübingen, str. 119; Frischlin, De astronomicae artis, str. 6–7
(verzi 146–147).
106 Methuen, Kepler’s Tübingen, str. 120, 122.
107 Methuen, Kepler’s Tübingen, str. 121.
108 Methuen, Kepler’s Tübingen, str. 123-124; Frischlin, De astronomicae artis, str.
9–10; HStAS A274, Bü 45, # 5.
109 Frischlin, De astronomicae artis, str. 470.
271
