Page 272 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 272
RAZPRAVE, [TUDIJE
koledarjem.95 Razmišljanja je podkrepil še s svojim znanjem jezikov
v večjezični preglednici imen mesecev v hebrejščini, kaldejščini, jeziku
starega Egipta, Aten, Makedonije, latinščini in nemščini.96 Za konec
je prihranil problem koledarja in krščanskih praznikov, ki ga je
ponazoril v krogu.97 V sklepnem poglavju je hvalil katoliško reformo
koledarja, čeravno razmeroma mladega Clavia ni imenoval.98 Ob
vprašanju paralakse je primerjal Ptolemaja s Kopernikom; uporabil
je po Koperniku izračunane pruske tabele,99 čeravno mu gibanje
Zemlje ni bilo po godu. Glede vpliva Lune na zdravje je citiral Pisma
zdravnika Giovannija Manarda (Manardus, r. 24. 6. 1462, Ferrara; u.
8. 5. 1536), katerega popis vseh bolezni so leta 1555 prevedli v Parizu.
Ob njem je navajal še Galena in Hippokrata.100 Astrologe je zavrnil in
celo zavajal bralca, da jih tudi kralj Alfons ni maral na dvoru.101 Proti
astrologom je citiral teološke pisce, vključno z Eusebijem in Hiero-
nimom Savonarolo, antične mojstre Aristotela, Platona, Galena in
Hippokrata ter sodobnejše učenjake Pica della Mirandolo, pisca
slovarjev Caelia Rhodigina (Lodovicus Caelius Rhodiginus, r. 1469;
u. 1525), Angela Politiana (Poliziano, r. 1454; u. 1494), L. Vivesa (Juan
Luis, r. 1492; u. 1540), Johannesa Menarda Epistole Medicina, Petra
Crinitia (pesnik Pietro Crinito, r. 1465; u. ok. 1504), zdravnika
botanika Fushsia (Leonardus Fuchsius, r. 1501; u. 1566), Valleriola,
Langia (zdravnik Johannes Lembergius Langius, r. 1485; u 1565),
Jakoba Schegka in Thomasa Erasta.102 Zdravniki so dajali pečat
tedanjim znanstvenim krogom.
Frischlinove argumente proti astrologom je že leta 1495 razglašal
Kopernikov rojak Abertus de Brudzevo (Brudzewski, r. 1445, Poljska;
u. 1497) v svojih predavanjih matematike v Krakovu v letih 1483 do
1494.103 Pozneje je postal tajnik Aleksandra, ki je bil najprej veliki
95 Frischlin, De astronomicae artis, str. 392/393.
96 Frischlin, De astronomicae artis, str. 412.
97 Frischlin, De astronomicae artis, str. 427.
98 Frischlin, De astronomicae artis, str. 429.
99 Frischlin, De astronomicae artis, str. 445.
100 Frischlin, De astronomicae artis, str. 260–263.
101 Thorndike, History of Magic, 6: 192; Frischlin, De astronomicae artis, str. 467.
102 Frischlin, De astronomicae artis, str. 467–469.
103 Barker, Goldstein, Realism, str. 232.
270
koledarjem.95 Razmišljanja je podkrepil še s svojim znanjem jezikov
v večjezični preglednici imen mesecev v hebrejščini, kaldejščini, jeziku
starega Egipta, Aten, Makedonije, latinščini in nemščini.96 Za konec
je prihranil problem koledarja in krščanskih praznikov, ki ga je
ponazoril v krogu.97 V sklepnem poglavju je hvalil katoliško reformo
koledarja, čeravno razmeroma mladega Clavia ni imenoval.98 Ob
vprašanju paralakse je primerjal Ptolemaja s Kopernikom; uporabil
je po Koperniku izračunane pruske tabele,99 čeravno mu gibanje
Zemlje ni bilo po godu. Glede vpliva Lune na zdravje je citiral Pisma
zdravnika Giovannija Manarda (Manardus, r. 24. 6. 1462, Ferrara; u.
8. 5. 1536), katerega popis vseh bolezni so leta 1555 prevedli v Parizu.
Ob njem je navajal še Galena in Hippokrata.100 Astrologe je zavrnil in
celo zavajal bralca, da jih tudi kralj Alfons ni maral na dvoru.101 Proti
astrologom je citiral teološke pisce, vključno z Eusebijem in Hiero-
nimom Savonarolo, antične mojstre Aristotela, Platona, Galena in
Hippokrata ter sodobnejše učenjake Pica della Mirandolo, pisca
slovarjev Caelia Rhodigina (Lodovicus Caelius Rhodiginus, r. 1469;
u. 1525), Angela Politiana (Poliziano, r. 1454; u. 1494), L. Vivesa (Juan
Luis, r. 1492; u. 1540), Johannesa Menarda Epistole Medicina, Petra
Crinitia (pesnik Pietro Crinito, r. 1465; u. ok. 1504), zdravnika
botanika Fushsia (Leonardus Fuchsius, r. 1501; u. 1566), Valleriola,
Langia (zdravnik Johannes Lembergius Langius, r. 1485; u 1565),
Jakoba Schegka in Thomasa Erasta.102 Zdravniki so dajali pečat
tedanjim znanstvenim krogom.
Frischlinove argumente proti astrologom je že leta 1495 razglašal
Kopernikov rojak Abertus de Brudzevo (Brudzewski, r. 1445, Poljska;
u. 1497) v svojih predavanjih matematike v Krakovu v letih 1483 do
1494.103 Pozneje je postal tajnik Aleksandra, ki je bil najprej veliki
95 Frischlin, De astronomicae artis, str. 392/393.
96 Frischlin, De astronomicae artis, str. 412.
97 Frischlin, De astronomicae artis, str. 427.
98 Frischlin, De astronomicae artis, str. 429.
99 Frischlin, De astronomicae artis, str. 445.
100 Frischlin, De astronomicae artis, str. 260–263.
101 Thorndike, History of Magic, 6: 192; Frischlin, De astronomicae artis, str. 467.
102 Frischlin, De astronomicae artis, str. 467–469.
103 Barker, Goldstein, Realism, str. 232.
270
