Page 270 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 270
RAZPRAVE, [TUDIJE
med ozvezdjem Andromede in Andromedino materjo Kasiopejo,
kraljico Etiopije. Tako je leposlovje družil z znanostjo.
Frischlin je Kopernika spoštljivo omenil glede gibanja neba.76 Rim-
skega pesnika in astronoma Marcusa Maniliusa iz prvega stoletja in
Ptolemaja77 je citiral veliko pogosteje od sodobnikov, denimo Regio-
montanovih računov domnevne višine polov.78 Deklinacijo Sonca je
računal za Tübingen,79 kjer si je pridobil prva astronomska znanja.
Frischlin je glede toplote Sonca navajal alkimistično delo Dvanajst
ključev, ki ga je objavil domnevni nemški benediktinski menih Basilius
Valentinus. Basilijevo knjigo je uporabljal celo Newton. Po Basiliju je
Frischlin povzel pravilno trditev, da toplota Sonca stimulira rast na
Zemlji, vendar je ne povzroča.80 O položaju zvezd se je skliceval na
novejšega Alessandra Piccolominija, Gaia Julia Hyginia, arhitekta
Pollija Vitruvija in znova na Marcusa Manilia.81 Padovski profesor
Alessandro Piccolomini (r. 1508, Siena; u. 1578), član akademije degli
Infiammati, je objavil prvi tiskani zvezdni atlas (1540), kritiko geo-
metrijskega dokazovanja Commentarium de certitudine mathematicarum
disciplinarum znotraj vprašanj o Aristotelovi mehaniki (1547),82 leta
1582 pa so mu v Rimu posmrtno objavili parafraze na Aristotelovo
mehaniko.
Frischlin je o gibanju zvezd bral zapise Menelausa Aleksandrij-
skega in muslimanskega raziskovalca iz 9. stoletja Albategnia, arabsko
imenovanega Abu Abdullah Muhammad Ibn Jabir Ibn Sinan al-
Battanial-Harrani.83 Plinijevo in Ptolemajevo mnenje o kroženju
Venere in Merkurja pod Soncem je sprejel v nasprotju s Platonovim
Timejem ali Aristotelom.84 Pri gibanju planetov je upošteval predvsem
Peurbachovo dunajsko knjigo o gibanju osmih sfer in Cleomedovo
delo o njihovem vrtenju.85 Zodiak je ponazoril s skico,86 prav tako pa
76 Frischlin, De astronomicae artis, str. 33, 50.
77 Frischlin, De astronomicae artis, str. 83-84, 86, 457, 87.
78 Frischlin, De astronomicae artis, str. 91.
79 Frischlin, De astronomicae artis, str. 87.
80 Methuen, Kepler’s Tübingen, str. 119; Frischlin, De astronomicae artis, str. 6.
81 Frischlin, De astronomicae artis, str. 159.
82 Feldhay, The use and abuse, str. 83.
83 Frischlin, De astronomicae artis, str. 181.
84 Frischlin, De astronomicae artis, str. 221.
268
med ozvezdjem Andromede in Andromedino materjo Kasiopejo,
kraljico Etiopije. Tako je leposlovje družil z znanostjo.
Frischlin je Kopernika spoštljivo omenil glede gibanja neba.76 Rim-
skega pesnika in astronoma Marcusa Maniliusa iz prvega stoletja in
Ptolemaja77 je citiral veliko pogosteje od sodobnikov, denimo Regio-
montanovih računov domnevne višine polov.78 Deklinacijo Sonca je
računal za Tübingen,79 kjer si je pridobil prva astronomska znanja.
Frischlin je glede toplote Sonca navajal alkimistično delo Dvanajst
ključev, ki ga je objavil domnevni nemški benediktinski menih Basilius
Valentinus. Basilijevo knjigo je uporabljal celo Newton. Po Basiliju je
Frischlin povzel pravilno trditev, da toplota Sonca stimulira rast na
Zemlji, vendar je ne povzroča.80 O položaju zvezd se je skliceval na
novejšega Alessandra Piccolominija, Gaia Julia Hyginia, arhitekta
Pollija Vitruvija in znova na Marcusa Manilia.81 Padovski profesor
Alessandro Piccolomini (r. 1508, Siena; u. 1578), član akademije degli
Infiammati, je objavil prvi tiskani zvezdni atlas (1540), kritiko geo-
metrijskega dokazovanja Commentarium de certitudine mathematicarum
disciplinarum znotraj vprašanj o Aristotelovi mehaniki (1547),82 leta
1582 pa so mu v Rimu posmrtno objavili parafraze na Aristotelovo
mehaniko.
Frischlin je o gibanju zvezd bral zapise Menelausa Aleksandrij-
skega in muslimanskega raziskovalca iz 9. stoletja Albategnia, arabsko
imenovanega Abu Abdullah Muhammad Ibn Jabir Ibn Sinan al-
Battanial-Harrani.83 Plinijevo in Ptolemajevo mnenje o kroženju
Venere in Merkurja pod Soncem je sprejel v nasprotju s Platonovim
Timejem ali Aristotelom.84 Pri gibanju planetov je upošteval predvsem
Peurbachovo dunajsko knjigo o gibanju osmih sfer in Cleomedovo
delo o njihovem vrtenju.85 Zodiak je ponazoril s skico,86 prav tako pa
76 Frischlin, De astronomicae artis, str. 33, 50.
77 Frischlin, De astronomicae artis, str. 83-84, 86, 457, 87.
78 Frischlin, De astronomicae artis, str. 91.
79 Frischlin, De astronomicae artis, str. 87.
80 Methuen, Kepler’s Tübingen, str. 119; Frischlin, De astronomicae artis, str. 6.
81 Frischlin, De astronomicae artis, str. 159.
82 Feldhay, The use and abuse, str. 83.
83 Frischlin, De astronomicae artis, str. 181.
84 Frischlin, De astronomicae artis, str. 221.
268
