Page 271 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 271
STANISLAV JU@NI^
je narisal geometrijska načela gibanja planetov po ekscentričnih
epiciklih.87 Kopernikov poskus izboljšave Alfonsovih ptolemajskih
tabel brez ekscentričnosti in epiciklov je razglasil kar za »imbecil-
nega«.88 Gibanje Sonca po treh ekscentričnih epiciklih je lepo po-
nazoril z osenčeno skico, za nameček pa še z geometrijsko razlago
podrobnosti sheme položaja Sonca v zodiaku.89 Ob Ptolemajevih
tabelah je seveda uporabljal tudi pruske, vendar brez omembe njiho-
vega avtorja Reinholda oziroma Kopernika. Prav so mu prišle tudi
preglednice Tabulae Astronomicae (1536) Johanna Schönerja (r. 16. 1.
1477, Karlstadt na Maini; u. 16. 1. 1547, Nürnberg), nekdanjega
katoliškega kaplana in nato župnika v Bambergu. Schöner je leta
1494 začel študirati matematiko, medicino in teologijo v Erfurtu. Leta
1526 je postal profesor matematike v Nürnbergu, kjer si je izbral
nevesto in prestopil v evangeličansko vero. Leta 1538 se je sestal z
Rheticusom (Rhäticus), ki je ravno pripotoval v Nürnberg.90 Tako se
je Schöner zgodaj seznanil tako z Regiomontanom leta 1530 kot z
Rheticovo Narratio prima, ki je prvič v tisku obelodanila Kopernikove
ideje v Gdansku leta 1540. Ni znano, da bi Schöner javno zagovarjal
Kopernikove ideje, kar bi mu Frischlin gotovo zameril.
Frischlin je z opisom sončnih ur zaključil svojo četrto knjigo.
Najprej je narisal devetdeset kotnih stopinj obsegajočo skico,91 nato
pa celotno uro na prepognjenih večjih vstavljenih risbah.92 Dodal je
tudi po Apianu prirejeno skico, pri tem pa je njegov priimek narobe
zapisal kot Appian.93
Zadnjo knjigo je Frischlin posvetil gibanju in lastnostim Lune.
Lepo je ponazoril Lunine mene in njene orbe v osenčeni in z geome-
trijskimi liki napolnjeni skici.94 Tako je sestavil prijetno sončno uro s
85 Frischlin, De astronomicae artis, str. 222, 231.
86 Frischlin, De astronomicae artis, str. 237.
87 Frischlin, De astronomicae artis, str. 248, 256.
88 Frischlin, De astronomicae artis, str. 260.
89 Frischlin, De astronomicae artis, str. 280, 292
90 Frischlin, De astronomicae artis, str. 298.
91 Frischlin, De astronomicae artis, str. 323.
92 Frischlin, De astronomicae artis, str. 324/325, 326/327.
93 Frischlin, De astronomicae artis, str. 332.
94 Frischlin, De astronomicae artis, str. 337, 361, 379.
269
je narisal geometrijska načela gibanja planetov po ekscentričnih
epiciklih.87 Kopernikov poskus izboljšave Alfonsovih ptolemajskih
tabel brez ekscentričnosti in epiciklov je razglasil kar za »imbecil-
nega«.88 Gibanje Sonca po treh ekscentričnih epiciklih je lepo po-
nazoril z osenčeno skico, za nameček pa še z geometrijsko razlago
podrobnosti sheme položaja Sonca v zodiaku.89 Ob Ptolemajevih
tabelah je seveda uporabljal tudi pruske, vendar brez omembe njiho-
vega avtorja Reinholda oziroma Kopernika. Prav so mu prišle tudi
preglednice Tabulae Astronomicae (1536) Johanna Schönerja (r. 16. 1.
1477, Karlstadt na Maini; u. 16. 1. 1547, Nürnberg), nekdanjega
katoliškega kaplana in nato župnika v Bambergu. Schöner je leta
1494 začel študirati matematiko, medicino in teologijo v Erfurtu. Leta
1526 je postal profesor matematike v Nürnbergu, kjer si je izbral
nevesto in prestopil v evangeličansko vero. Leta 1538 se je sestal z
Rheticusom (Rhäticus), ki je ravno pripotoval v Nürnberg.90 Tako se
je Schöner zgodaj seznanil tako z Regiomontanom leta 1530 kot z
Rheticovo Narratio prima, ki je prvič v tisku obelodanila Kopernikove
ideje v Gdansku leta 1540. Ni znano, da bi Schöner javno zagovarjal
Kopernikove ideje, kar bi mu Frischlin gotovo zameril.
Frischlin je z opisom sončnih ur zaključil svojo četrto knjigo.
Najprej je narisal devetdeset kotnih stopinj obsegajočo skico,91 nato
pa celotno uro na prepognjenih večjih vstavljenih risbah.92 Dodal je
tudi po Apianu prirejeno skico, pri tem pa je njegov priimek narobe
zapisal kot Appian.93
Zadnjo knjigo je Frischlin posvetil gibanju in lastnostim Lune.
Lepo je ponazoril Lunine mene in njene orbe v osenčeni in z geome-
trijskimi liki napolnjeni skici.94 Tako je sestavil prijetno sončno uro s
85 Frischlin, De astronomicae artis, str. 222, 231.
86 Frischlin, De astronomicae artis, str. 237.
87 Frischlin, De astronomicae artis, str. 248, 256.
88 Frischlin, De astronomicae artis, str. 260.
89 Frischlin, De astronomicae artis, str. 280, 292
90 Frischlin, De astronomicae artis, str. 298.
91 Frischlin, De astronomicae artis, str. 323.
92 Frischlin, De astronomicae artis, str. 324/325, 326/327.
93 Frischlin, De astronomicae artis, str. 332.
94 Frischlin, De astronomicae artis, str. 337, 361, 379.
269
