Page 276 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 276
RAZPRAVE, [TUDIJE
nemških deželah in zaman iskal namestitev. Nekaj časa je predaval
na Koroškem. Poldrugo leto je poučeval na gimnaziji v Brunswicku,
obiskal pa je tudi Strasbourg, Marburg in Mainz.
Tik pred smrtjo je leta 1590 objavil kritiko logike pariškega prote-
stantskega profesorja hugenota Ramusa, ki je zavrnil Aristotelovo
metodo odkritja in končal kot žrtev šentjernejske noči. Petrus Ramus
(Pierre de La Ramée, Petrus Nonius, r. 1515; u. 1572, Pariz) je leta
1551 prevzel katedro latinskega govorništva in filozofije na leta 1530
ustanovljeni šoli Collčge Royal (pozneje Collčge de France). Ramus se je
leta 1567 v pismu Rheticu navduševal nad prednostmi poučevanja
astronomije v nemških deželah.118 Ramusove knjige je nabavljal tudi
Wolf Engelbert Turjaški.
Zaradi spisa iz Mainza se je Frischlinu slabo godilo na württem-
berškem, kjer so ga zaprli v grad Hohenurach nad mestom Urach
blizu Reutlingena. Njegov glavni zasliševalec je bil Andreas Osiander.
Andreas je bil vnuk Osiandra, pisca anonimnega predgovora v Koper-
nikovo knjigo, in sin Lucasa Osiandra, profesorja v Strasbourgu.119
Frischlin je kritiziral delo Gramaticae odium L. Osiandra v predgovoru
svoje Astronomije, napisanem v Stuttgartu dne 13. 2. 1586 in objav-
ljenem 21. 2. 1586.120 Zato pri izpraševalcu ni bilo posebne milosti.
Frischlin je umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil po skoku med
poskusom pobega iz zapora.
Frischlinova dela so že ob koncu njegovega življenja prevajali v
nemščino in jih uporabljali pri latinskih vajah za dober slog. Kljub
temu je trajalo kar štiriinštirideset let po njegovi smrti, da so leta 1634
postavili v galerijo tübingenskih profesorjev tudi njegov doprsni kip.121
Sklep
Posebne okoliščine so pred začetkom protireformacije v notranje-
avstrijske prestolnice pripeljale cvet tübingenskih učenjakov: v Ljub-
ljano Frischlina, v Celovec Megiserja in v Gradec Keplerja.122
118 Pantin, Teaching Mathematics, str. 189, 196, 200, 201.
119 Strauss, Leben und Schriften, str. 163, 303, 488.
120 Strauss, Leben und Schriften, str. 335.
121 Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 49.
122 Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 107.
274
nemških deželah in zaman iskal namestitev. Nekaj časa je predaval
na Koroškem. Poldrugo leto je poučeval na gimnaziji v Brunswicku,
obiskal pa je tudi Strasbourg, Marburg in Mainz.
Tik pred smrtjo je leta 1590 objavil kritiko logike pariškega prote-
stantskega profesorja hugenota Ramusa, ki je zavrnil Aristotelovo
metodo odkritja in končal kot žrtev šentjernejske noči. Petrus Ramus
(Pierre de La Ramée, Petrus Nonius, r. 1515; u. 1572, Pariz) je leta
1551 prevzel katedro latinskega govorništva in filozofije na leta 1530
ustanovljeni šoli Collčge Royal (pozneje Collčge de France). Ramus se je
leta 1567 v pismu Rheticu navduševal nad prednostmi poučevanja
astronomije v nemških deželah.118 Ramusove knjige je nabavljal tudi
Wolf Engelbert Turjaški.
Zaradi spisa iz Mainza se je Frischlinu slabo godilo na württem-
berškem, kjer so ga zaprli v grad Hohenurach nad mestom Urach
blizu Reutlingena. Njegov glavni zasliševalec je bil Andreas Osiander.
Andreas je bil vnuk Osiandra, pisca anonimnega predgovora v Koper-
nikovo knjigo, in sin Lucasa Osiandra, profesorja v Strasbourgu.119
Frischlin je kritiziral delo Gramaticae odium L. Osiandra v predgovoru
svoje Astronomije, napisanem v Stuttgartu dne 13. 2. 1586 in objav-
ljenem 21. 2. 1586.120 Zato pri izpraševalcu ni bilo posebne milosti.
Frischlin je umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil po skoku med
poskusom pobega iz zapora.
Frischlinova dela so že ob koncu njegovega življenja prevajali v
nemščino in jih uporabljali pri latinskih vajah za dober slog. Kljub
temu je trajalo kar štiriinštirideset let po njegovi smrti, da so leta 1634
postavili v galerijo tübingenskih profesorjev tudi njegov doprsni kip.121
Sklep
Posebne okoliščine so pred začetkom protireformacije v notranje-
avstrijske prestolnice pripeljale cvet tübingenskih učenjakov: v Ljub-
ljano Frischlina, v Celovec Megiserja in v Gradec Keplerja.122
118 Pantin, Teaching Mathematics, str. 189, 196, 200, 201.
119 Strauss, Leben und Schriften, str. 163, 303, 488.
120 Strauss, Leben und Schriften, str. 335.
121 Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 49.
122 Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 107.
274
