Page 31 - Management 17 (2)
P. 31
Andreja Pegan | Soustvarjanje v javnem sektorju
membe, zaupanje v institucije in staranje prebi- delovanje. Slednji so tako lahko marginalizirani,
valstva. Ker gre za težko obvladljive probleme, je saj pri soustvarjanju zasedajo manj pomembno
skorajda samoumevno, da soustvarjanje ni konč- vlogo. Podobno velja tudi v primeru soustvarjanja
na rešitev, ampak le ena izmed sestavin, ki pri- z državljani, kjer imajo formalno izobraženi posa-
spevajo k obvladovanju izzivov. Vedno več je tudi mezniki več samozavesti in občutka pomembno-
strokovnih in akademskih razprav, ki opozar- sti, da lahko prispevajo, kot posamezniki iz mar-
jajo na temno plat soustvarjanja, ko slednje ne ginaliziranih družbenih skupin.
ustvari želenih ciljev, privede do nezadovoljstva
ali celo uničenja javne vrednosti (Williams, Kang Zaključek
in Johnson 2016; Brandsen, Steen in Verschuere Današnjo družbo zaznamujejo številni komplek-
2018). sni in med seboj povezani izzivi. Niti klasični niti
tržni model urejanja javnega sektorja nista zado-
Eden izmed največjih očitkov je, da soustvar- stno učinkovita pri soočanju s sodobnimi izzivi.
janje ne vključuje ustreznih mehanizmov za do- Oba modela imata težave pri vzpostavljanju so-
ločanje in sprejemanje odgovornosti. Soustvar- delovanja med družbenimi subjekti. Klasični mo-
janje temelji na sodelovanju, kjer se ločnice med del se osredotoča na hierarhično vodenje od zgo-
sodelujočimi partnerji iz različnih družbenih sek- raj navzdol, kjer ima javni sektor popolno avto-
torjev lahko kar hitro zameglijo ali celo izničijo. V riteto pri oblikovanju in izvajanju storitev. Tržni
takih primerih se težko ugotavlja odgovornosti in model inovacije sicer spodbuja v večji meri kot
sprejema ukrepe za odpravljanje napak. Nejasno- klasični, vendar z uvajanjem konkurence med raz-
sti je manj v primerih klasičnega modela javnega ličnimi izvajalci storitve ne spodbuja sodelovanja
sektorja, kjer organizacije odločajo ter izvajajo med različnimi deležniki.
storitve same in kjer so odgovornosti jasno raz-
mejene s hierarhijami. Soustvarjanje pa temeljni Soustvarjanje ponuja nov koncept dela, ki te-
na deljenem in distribuiranem vodenju, kar ote- melji na partnerstvu, sodelovanju in ustvarjanju
žuje ugotavljaje odgovornosti (Torfing, Sørensen javne vrednosti. Z današnjega zornega kota se zdi,
in Røiseland 2019). Od razpršene odgovornosti da soustvarjanje ni institucionalizirana oblika de-
ločen problem je pojav prelaganja odgovornosti lovanja javnega sektorja, ki bi bila sprejeta kot
na partnerje. Javne organizacije so podvržene vsakdanji način dela. Hierarhija in trg še vedno
vedno večjim pritiskom za zagotavljanje kakovo- prednjačita pred njim. Obstajajo pa številni pri-
stnih javnih storitev za vedno večje število upo- meri, tudi v Sloveniji, kjer se organizacije odločajo
rabnikov. V času varčevanja, ko se sredstva (ne za soustvarjanje, kar pomeni, da se ustvarjajo po-
pa tudi pristojnosti) manjšajo, organizacije sou- goji, ki bi lahko pripomogli k razširitvi soustvar-
stvarjajo, da prekrijejo lastne odgovornosti za iz- janja kot nove paradigme javnega sektorja.
vajanje storitev. V obeh primerih je osrednji pro-
blem soustvarjanja oslabitev demokratičnih na- Literatura
čel, kot sta preglednost in odgovornost. Z vklju- Ansell, C., in J. Torfing,. 2021. Public Governance as Co-
čevanjem vedno več deležnikov v same procese
odločanja o javnih storitvah soustvarjanje tudi Creation: A Strategy for Revitalizing the Public Sec-
pritiska na model predstavniške demokracije in tor and Rejuvenating Democracy. Cambridge: Cam-
na vlogo demokratično voljenih predstavnikov bridge University Press.
ljudstva. Brandsen, H., in M. Honingh. 2018. »Definitions of Co-
Production and Co-Creation.« V Co-Production and
Soustvarjanje predvideva vključevanje dele- Co-Creation: Engaging Citizens in Public Services, ure-
žnikov v reševanje problemov, vendar partner- dili T. Brandsen, T. Steen in B. Verschuere, 9–17.
ske organizacije niso nujno enakovredno uspo- London: Routledge.
sobljene za sodelovanje pri soustvarjanju. V ko- Brandsen, T., in V. Pestoff. 2006. »Co-Production, the
likor javni sektor ne podpre manj usposobljenih Third Sector and the Delivery of Public Services:
in profesionaliziranih organizacij pri pridobiva- An Introduction.« Public Management Review 8 (4):
nju znanj ter kapacitet za soustvarjanje, se med 493–501.
partnerskimi organizacijami ustvarja neenakost Brandsen, T., T. Steen in B. Verschuere. 2018. »The
sodelovanja. Namesto izenačitev razmerja moči Dark Side of Co-Creation and Co-Production.« V
za enakovredno partnerstvo soustvarjanje tako Co-Production and Co-Creation: Engaging Citizens in
privilegira partnerje, ki so bolj profesionalizirani Public Services, uredili T. Brandsen, T. Steen in B.
in imajo več kapacitet. Močnejši partnerji lahko Verschuere, 284–294. London: Routledge.
prevladajo nad tistimi, ki imajo manj veščin za so- Eppel, E., in R. O’Leary. 2021. Retrofitting Collaboration
into the New Public Management: Evidence from New
management 17 (2022) številka 2 69
membe, zaupanje v institucije in staranje prebi- delovanje. Slednji so tako lahko marginalizirani,
valstva. Ker gre za težko obvladljive probleme, je saj pri soustvarjanju zasedajo manj pomembno
skorajda samoumevno, da soustvarjanje ni konč- vlogo. Podobno velja tudi v primeru soustvarjanja
na rešitev, ampak le ena izmed sestavin, ki pri- z državljani, kjer imajo formalno izobraženi posa-
spevajo k obvladovanju izzivov. Vedno več je tudi mezniki več samozavesti in občutka pomembno-
strokovnih in akademskih razprav, ki opozar- sti, da lahko prispevajo, kot posamezniki iz mar-
jajo na temno plat soustvarjanja, ko slednje ne ginaliziranih družbenih skupin.
ustvari želenih ciljev, privede do nezadovoljstva
ali celo uničenja javne vrednosti (Williams, Kang Zaključek
in Johnson 2016; Brandsen, Steen in Verschuere Današnjo družbo zaznamujejo številni komplek-
2018). sni in med seboj povezani izzivi. Niti klasični niti
tržni model urejanja javnega sektorja nista zado-
Eden izmed največjih očitkov je, da soustvar- stno učinkovita pri soočanju s sodobnimi izzivi.
janje ne vključuje ustreznih mehanizmov za do- Oba modela imata težave pri vzpostavljanju so-
ločanje in sprejemanje odgovornosti. Soustvar- delovanja med družbenimi subjekti. Klasični mo-
janje temelji na sodelovanju, kjer se ločnice med del se osredotoča na hierarhično vodenje od zgo-
sodelujočimi partnerji iz različnih družbenih sek- raj navzdol, kjer ima javni sektor popolno avto-
torjev lahko kar hitro zameglijo ali celo izničijo. V riteto pri oblikovanju in izvajanju storitev. Tržni
takih primerih se težko ugotavlja odgovornosti in model inovacije sicer spodbuja v večji meri kot
sprejema ukrepe za odpravljanje napak. Nejasno- klasični, vendar z uvajanjem konkurence med raz-
sti je manj v primerih klasičnega modela javnega ličnimi izvajalci storitve ne spodbuja sodelovanja
sektorja, kjer organizacije odločajo ter izvajajo med različnimi deležniki.
storitve same in kjer so odgovornosti jasno raz-
mejene s hierarhijami. Soustvarjanje pa temeljni Soustvarjanje ponuja nov koncept dela, ki te-
na deljenem in distribuiranem vodenju, kar ote- melji na partnerstvu, sodelovanju in ustvarjanju
žuje ugotavljaje odgovornosti (Torfing, Sørensen javne vrednosti. Z današnjega zornega kota se zdi,
in Røiseland 2019). Od razpršene odgovornosti da soustvarjanje ni institucionalizirana oblika de-
ločen problem je pojav prelaganja odgovornosti lovanja javnega sektorja, ki bi bila sprejeta kot
na partnerje. Javne organizacije so podvržene vsakdanji način dela. Hierarhija in trg še vedno
vedno večjim pritiskom za zagotavljanje kakovo- prednjačita pred njim. Obstajajo pa številni pri-
stnih javnih storitev za vedno večje število upo- meri, tudi v Sloveniji, kjer se organizacije odločajo
rabnikov. V času varčevanja, ko se sredstva (ne za soustvarjanje, kar pomeni, da se ustvarjajo po-
pa tudi pristojnosti) manjšajo, organizacije sou- goji, ki bi lahko pripomogli k razširitvi soustvar-
stvarjajo, da prekrijejo lastne odgovornosti za iz- janja kot nove paradigme javnega sektorja.
vajanje storitev. V obeh primerih je osrednji pro-
blem soustvarjanja oslabitev demokratičnih na- Literatura
čel, kot sta preglednost in odgovornost. Z vklju- Ansell, C., in J. Torfing,. 2021. Public Governance as Co-
čevanjem vedno več deležnikov v same procese
odločanja o javnih storitvah soustvarjanje tudi Creation: A Strategy for Revitalizing the Public Sec-
pritiska na model predstavniške demokracije in tor and Rejuvenating Democracy. Cambridge: Cam-
na vlogo demokratično voljenih predstavnikov bridge University Press.
ljudstva. Brandsen, H., in M. Honingh. 2018. »Definitions of Co-
Production and Co-Creation.« V Co-Production and
Soustvarjanje predvideva vključevanje dele- Co-Creation: Engaging Citizens in Public Services, ure-
žnikov v reševanje problemov, vendar partner- dili T. Brandsen, T. Steen in B. Verschuere, 9–17.
ske organizacije niso nujno enakovredno uspo- London: Routledge.
sobljene za sodelovanje pri soustvarjanju. V ko- Brandsen, T., in V. Pestoff. 2006. »Co-Production, the
likor javni sektor ne podpre manj usposobljenih Third Sector and the Delivery of Public Services:
in profesionaliziranih organizacij pri pridobiva- An Introduction.« Public Management Review 8 (4):
nju znanj ter kapacitet za soustvarjanje, se med 493–501.
partnerskimi organizacijami ustvarja neenakost Brandsen, T., T. Steen in B. Verschuere. 2018. »The
sodelovanja. Namesto izenačitev razmerja moči Dark Side of Co-Creation and Co-Production.« V
za enakovredno partnerstvo soustvarjanje tako Co-Production and Co-Creation: Engaging Citizens in
privilegira partnerje, ki so bolj profesionalizirani Public Services, uredili T. Brandsen, T. Steen in B.
in imajo več kapacitet. Močnejši partnerji lahko Verschuere, 284–294. London: Routledge.
prevladajo nad tistimi, ki imajo manj veščin za so- Eppel, E., in R. O’Leary. 2021. Retrofitting Collaboration
into the New Public Management: Evidence from New
management 17 (2022) številka 2 69
