Page 29 - Management 17 (2)
P. 29
Andreja Pegan | Soustvarjanje v javnem sektorju
jejo, oblikujejo skupna pojmovanja izzivov in re- tov. Na primer, zavodi za zaposlovanje uresniču-
šitev, ugotavljajo nove družbene potrebe ter so jejo svoje poslanstvo s posredovanjem delovnih
vključeni v implementacijo rešitev. mest iskalcem zaposlitve. Uresničevanje poslan-
stva je toliko bolj javno vredno, kolikor so sto-
Cilj soustvarjanja ritve kvalitetne (zavodi za zaposlovanje zagota-
Nedoločene opredelitve pojma soustvarjanje v vljajo dolgoročno zaposlitev) in učinkovite (zavod
javnem sektorju povzročajo tudi nekaj nejasnosti svoje storitve ponudi čim večjemu številu iskal-
glede ciljev. V literaturi se cilji soustvarjanja na- cev zaposlitve). Ko organizacije javnega sektorja
našajo na ustvarjanje javne vrednosti (angl. public svoje poslanstvo uresničujejo kvalitetno in učin-
value creation) in družbenih inovacij (angl. social kovito, krepijo tudi zaupanje državljanov ter utr-
innovation). jujejo svojo legitimnost oziroma razlog za obstoj.
Ker je cilj soustvarjanja javna vrednost, lahko uči-
Ustvarjanje javne vrednosti je naloga javnega nek cilja soustvarjanja ocenimo glede na to, ali so-
sektorja glede na vire, s katerimi le-ta razpolaga, ustvarjanje organizacijam pri uresničevanju svo-
in glede na cilje, ki si jih demokratična družba jega poslanstva pomaga z implementacijo kvali-
zastavi ponavadi v okviru institucij predstavni- tetnejših in učinkovitejših storitev. Soustvarjanje
ške demokracije (t. i. odobritveno okolje, angl. lahko privede do postopnih izboljšav storitev in
authorising environment) (Moore 1995). Ustvar- programov ali pa radikalneje spremeni pogled na
janje javne vrednosti je zapleten proces, ki zah- izzive ter njihovo reševanje.
teva, da so javni uslužbenci podkrepljeni z ustre-
znimi viri (znanje, kompetence, finančna sred- Značilnost soustvarjanja
stva, oprema ipd.) ter sposobni, da politično do- Bistvena predpostavka soustvarjana je aktivna
ločene cilje stvarno uresničijo. V demokratičnih udeležba subjektov pri oblikovanju javnih stori-
sistemih se javna vrednost nanaša tudi na proces tev in politik. Subjekti niso le deležniki, ki jih je
vrednotenja, ki ga državljani opravijo o vredno- treba informirati ali s katerimi se je treba posve-
sti, ki jo država ustvari z javnimi storitvami in tovati, ampak partnerji, ki so aktivno vključeni v
politikami (Meynhardt 2009). Javna vrednost je oblikovanje in implementacijo storitev ter poli-
torej predmet subjektivnega doživljanja posame- tik. Partnerski odnos pomeni vzpostavitev dvo-
znikov, družbenih skupin ipd. smerne komunikacije, kjer so predlogi in ideje
tudi upoštevani (Fung 2015). Partnerstvo pomeni
V sklopu soustvarjanja javni sektor sodeluje tudi vključevanje subjektov, ki niso nujno nepo-
z ljudmi in organizacijami pri ustvarjanju javne sredno povezani in niso uporabniki storitve ter
vrednosti. Številni cilj oz. javno vrednost sou- politike, ki je predmet soustvarjanja. Naloga jav-
stvarjanja dojemajo že kot iniciacijo sodelova- nega sektorja je torej tudi mobilizacija partnerjev,
nja javnega sektorja z državljani (Voorberg, Be- ki do nedavnega niso bili vključeni v oblikovanje
kkers in Tummers 2015). V tem primeru gre za javnih rešitev, vendar njihova vključitev omogoča
spremembe v načinu participacije, in sicer od pa- večji potencial za reševanje družbenih izzivov.
sivnejših oblik, kot jih predvideva predstavniški
model demokracije (volitve predstavnikov, ki so Zaradi predpostavke, da imajo subjekti so-
odgovorni za javne politike), do aktivnejših oblik ustvarjanja vlogo, ki presega posvetovanje in eno-
v sklopu participativnega in deliberativnega mo- smerno izmenjavo informacij, se soustvarjanje
dela demokracije. Soustvarjanje se tako pove- omenja kot novo paradigmo organizacije javnega
zuje z demokratičnimi inovacijami. Zaenkrat še ni- sektorja in alternativo klasičnemu (od zgodaj nav-
mamo sistematičnega znanja o tem, ali soustvarja- zdol, angl. top-down) ter tržnemu modelu (An-
nje privede do večjega zaupanja ljudi v demokra- sell in Torfing 2021). Kot vsaka nova paradigma
tične institucijami, kar je eden izmed osrednjih tudi soustvarjanje redefinira vlogo države in jav-
družbenih problemov današnjega časa (Fledde- nega sektorja v družbi. Javni sektor ni samo iz-
rus, Brandsen in Honingh 2014; Røiseland 2022). vajalec (po klasičnem modelu) in ponudnik stori-
tev (po tržnemu modelu novega javnega manage-
Javno vrednost soustvarjanja lahko oprede- menta), ampak tudi omogočevalec (angl. enabler),
limo tudi širše od same participacije ali sodelo- ki ustvarja pogoje za sodelovanje partnerjev pri
vanja. Sam koncept javne vrednosti je sicer težko izvajanju in oblikovanju javnih storitev ter poli-
oprijemljiv in merljiv. Na osnovi pregleda litera- tik.
ture sta Faulkner in Kaufman (2017) identificirala
nekaj širših elemente javne vrednosti. Organiza- Paradigme so večji družbeni premiki, sesta-
cije javnega sektorja ustvarjajo javno vrednost, ko vljeni iz več sistemskih reform, ki zahtevajo kore-
uresničujejo svoje poslanstvo z doseganjem rezulta-
management 17 (2022) številka 2 67
jejo, oblikujejo skupna pojmovanja izzivov in re- tov. Na primer, zavodi za zaposlovanje uresniču-
šitev, ugotavljajo nove družbene potrebe ter so jejo svoje poslanstvo s posredovanjem delovnih
vključeni v implementacijo rešitev. mest iskalcem zaposlitve. Uresničevanje poslan-
stva je toliko bolj javno vredno, kolikor so sto-
Cilj soustvarjanja ritve kvalitetne (zavodi za zaposlovanje zagota-
Nedoločene opredelitve pojma soustvarjanje v vljajo dolgoročno zaposlitev) in učinkovite (zavod
javnem sektorju povzročajo tudi nekaj nejasnosti svoje storitve ponudi čim večjemu številu iskal-
glede ciljev. V literaturi se cilji soustvarjanja na- cev zaposlitve). Ko organizacije javnega sektorja
našajo na ustvarjanje javne vrednosti (angl. public svoje poslanstvo uresničujejo kvalitetno in učin-
value creation) in družbenih inovacij (angl. social kovito, krepijo tudi zaupanje državljanov ter utr-
innovation). jujejo svojo legitimnost oziroma razlog za obstoj.
Ker je cilj soustvarjanja javna vrednost, lahko uči-
Ustvarjanje javne vrednosti je naloga javnega nek cilja soustvarjanja ocenimo glede na to, ali so-
sektorja glede na vire, s katerimi le-ta razpolaga, ustvarjanje organizacijam pri uresničevanju svo-
in glede na cilje, ki si jih demokratična družba jega poslanstva pomaga z implementacijo kvali-
zastavi ponavadi v okviru institucij predstavni- tetnejših in učinkovitejših storitev. Soustvarjanje
ške demokracije (t. i. odobritveno okolje, angl. lahko privede do postopnih izboljšav storitev in
authorising environment) (Moore 1995). Ustvar- programov ali pa radikalneje spremeni pogled na
janje javne vrednosti je zapleten proces, ki zah- izzive ter njihovo reševanje.
teva, da so javni uslužbenci podkrepljeni z ustre-
znimi viri (znanje, kompetence, finančna sred- Značilnost soustvarjanja
stva, oprema ipd.) ter sposobni, da politično do- Bistvena predpostavka soustvarjana je aktivna
ločene cilje stvarno uresničijo. V demokratičnih udeležba subjektov pri oblikovanju javnih stori-
sistemih se javna vrednost nanaša tudi na proces tev in politik. Subjekti niso le deležniki, ki jih je
vrednotenja, ki ga državljani opravijo o vredno- treba informirati ali s katerimi se je treba posve-
sti, ki jo država ustvari z javnimi storitvami in tovati, ampak partnerji, ki so aktivno vključeni v
politikami (Meynhardt 2009). Javna vrednost je oblikovanje in implementacijo storitev ter poli-
torej predmet subjektivnega doživljanja posame- tik. Partnerski odnos pomeni vzpostavitev dvo-
znikov, družbenih skupin ipd. smerne komunikacije, kjer so predlogi in ideje
tudi upoštevani (Fung 2015). Partnerstvo pomeni
V sklopu soustvarjanja javni sektor sodeluje tudi vključevanje subjektov, ki niso nujno nepo-
z ljudmi in organizacijami pri ustvarjanju javne sredno povezani in niso uporabniki storitve ter
vrednosti. Številni cilj oz. javno vrednost sou- politike, ki je predmet soustvarjanja. Naloga jav-
stvarjanja dojemajo že kot iniciacijo sodelova- nega sektorja je torej tudi mobilizacija partnerjev,
nja javnega sektorja z državljani (Voorberg, Be- ki do nedavnega niso bili vključeni v oblikovanje
kkers in Tummers 2015). V tem primeru gre za javnih rešitev, vendar njihova vključitev omogoča
spremembe v načinu participacije, in sicer od pa- večji potencial za reševanje družbenih izzivov.
sivnejših oblik, kot jih predvideva predstavniški
model demokracije (volitve predstavnikov, ki so Zaradi predpostavke, da imajo subjekti so-
odgovorni za javne politike), do aktivnejših oblik ustvarjanja vlogo, ki presega posvetovanje in eno-
v sklopu participativnega in deliberativnega mo- smerno izmenjavo informacij, se soustvarjanje
dela demokracije. Soustvarjanje se tako pove- omenja kot novo paradigmo organizacije javnega
zuje z demokratičnimi inovacijami. Zaenkrat še ni- sektorja in alternativo klasičnemu (od zgodaj nav-
mamo sistematičnega znanja o tem, ali soustvarja- zdol, angl. top-down) ter tržnemu modelu (An-
nje privede do večjega zaupanja ljudi v demokra- sell in Torfing 2021). Kot vsaka nova paradigma
tične institucijami, kar je eden izmed osrednjih tudi soustvarjanje redefinira vlogo države in jav-
družbenih problemov današnjega časa (Fledde- nega sektorja v družbi. Javni sektor ni samo iz-
rus, Brandsen in Honingh 2014; Røiseland 2022). vajalec (po klasičnem modelu) in ponudnik stori-
tev (po tržnemu modelu novega javnega manage-
Javno vrednost soustvarjanja lahko oprede- menta), ampak tudi omogočevalec (angl. enabler),
limo tudi širše od same participacije ali sodelo- ki ustvarja pogoje za sodelovanje partnerjev pri
vanja. Sam koncept javne vrednosti je sicer težko izvajanju in oblikovanju javnih storitev ter poli-
oprijemljiv in merljiv. Na osnovi pregleda litera- tik.
ture sta Faulkner in Kaufman (2017) identificirala
nekaj širših elemente javne vrednosti. Organiza- Paradigme so večji družbeni premiki, sesta-
cije javnega sektorja ustvarjajo javno vrednost, ko vljeni iz več sistemskih reform, ki zahtevajo kore-
uresničujejo svoje poslanstvo z doseganjem rezulta-
management 17 (2022) številka 2 67
