Page 4 - Management 17 (2)
P. 4
ja Alič in Žiga Čepar | Podaljševanje delovne aktivnosti starejših
Preglednica 1 Projekcija javnih izdatkov za sisteme socialne zaščite
Kategorija
, ,
Pokojnine , , , ,
Zdravstvo , , , ,, , ,
Dolgotrajna oskrba , , , , , ,
,
Skupaj , , , ,
Opombe Po podatkih Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (2016).
zitivno mnenje o sposobnostih starejših delavcev, mulativno davčno ureditev ter ureditev socialnih
v resnici pa delujejo drugače in jih neradi zapo- transferjev in prispevkov, ki znižuje motivacijo
slujejo. posameznikov za podaljševanje delovne aktivno-
sti v primerjavi z upokojitvijo, ter (2) nezaintere-
Trend hitrega izstopanja iz skupine delovno siranost oz. odpor delodajalcev do zaposlovanja
aktivnega prebivalstva ima številne neželene po- starejših.
sledice (Uzun idr. 2019, 217):
Ob navedenem kot »oteževalno« okoliščino
• zgodnja upokojitev starejših delavcev soci- navaja tudi razmeroma blage upokojitvene pogoje
alne partnerje, zlasti delodajalce, osvobodi tradicionalnih pokojninskih sistemov, ki dodatno
pozitivnega pristopa k upravljanju, poveza- krepijo želje oz. pričakovanja posameznikov po
nega s staranjem delovne sile, in potrebe po zgodnji upokojitvi.
spremembi spretnosti ter znanja delavcev v
skladu z novimi zahtevami; Ključna motivacija za raziskovanje delovne
aktivacije starejših izhaja torej predvsem iz dej-
• razširjeno predčasno upokojevanje lahko ok- stva, da staranje prebivalstva povzroča višje stro-
repi stereotip o starejših delavcih kot manj ške v sistemu socialne varnosti, iz dejstva, da je
produktivnih in odvečnih; vzdržnost pokojninskega sistema pogojena tudi
z daljšo delovno aktivnostjo starejših, ter iz dej-
• nekateri avtorji opozarjajo na ustvarjanje stva, da proces staranja prebivalstva zaradi po-
kulture zgodnjega upokojevanja, ki jo pokoj- daljševanja življenjske dobe že sam po sebi zah-
ninski skladi težko prenašajo; teva podaljševanje delovne aktivnosti – ta proces
pa postaja le čedalje intenzivnejši.
• zgodnejša izključitev starejših iz delovne sile
ustvarja nevarnost za njihovo socialno iz- Raziskava podaljševanja delovne aktivnosti
ključenost v zgodnejši starosti; starejših
V nadaljevanju najprej predstavljamo nekatere
• obstaja nevarnost, da se bo stopnja revščine možne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja sta-
starejše populacije povečala. rejših ter nekatere načine in rešitve za poveča-
nje njihove konkurenčnosti. Sledi predstavitev
Kakšna je starostna meja, do katere delavec izvedbe raziskave mnenj glede podaljševanja de-
velja za mladega in od katere starosti dalje govo- lovne aktivnosti starejših skupaj s ključnimi re-
rimo o starejšem delavcu? Anna Ritsatakis (2008) zultati izvedenih analiz.
pravi, da za starejšo osebo velja vsak starejši od 60
let, medtem ko je skladno z oecd (2006) mladi Spodbujanje zaposlovanja starejših delavcev
delavec oseba, stara od 15 do 24 let, starejši dela- Poleg sprememb v sistemu pokojninskega zavaro-
vec pa oseba, stara od 55 do 64 let. Nefreteta Zekić vanja je podaljševanje delovne dobe odvisno tudi
Eberhard (2014, 330) trdi, da lahko ob upošteva- od stopnje prilagajanja trga dela starejšim delav-
nju priložnosti na trgu dela to starostno mejo zni- cem. Dokazano je namreč, da so ljudje, ki na trgu
žamo na 40 let. V večini držav Evropske unije se dela ostanejo najdlje, pogosteje samozaposleni
namreč negativna selekcija pri zaposlovanju mo- (Wahrendorf idr. 2017, 270), ki delajo s krajšim
ških začne pri 40 letih, pri ženskah pa že prej (Gr- in prilagodljivim delovnim časom (Burtless 2013,
gurev 2011, 21). Za namen naše raziskave smo kot 35). Tako je možnost za delo s prilagodljivim de-
starejše delavce opredelili tiste, ki so stari 50 let lovnim časom, ki ga je mogoče prilagoditi potre-
ali več. bam starejših delavcev, izjemno pomembna, saj je
oecd (2006) v študiji Živi dlje, delaj dlje ugo-
tavlja, da se starejši posamezniki pri ohranjanju
delovne aktivnosti soočajo s številnimi ovirami,
med katerimi izpostavljajo predvsem: (1) nesti-
42 management 17 (2022) številka 2
Preglednica 1 Projekcija javnih izdatkov za sisteme socialne zaščite
Kategorija
, ,
Pokojnine , , , ,
Zdravstvo , , , ,, , ,
Dolgotrajna oskrba , , , , , ,
,
Skupaj , , , ,
Opombe Po podatkih Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (2016).
zitivno mnenje o sposobnostih starejših delavcev, mulativno davčno ureditev ter ureditev socialnih
v resnici pa delujejo drugače in jih neradi zapo- transferjev in prispevkov, ki znižuje motivacijo
slujejo. posameznikov za podaljševanje delovne aktivno-
sti v primerjavi z upokojitvijo, ter (2) nezaintere-
Trend hitrega izstopanja iz skupine delovno siranost oz. odpor delodajalcev do zaposlovanja
aktivnega prebivalstva ima številne neželene po- starejših.
sledice (Uzun idr. 2019, 217):
Ob navedenem kot »oteževalno« okoliščino
• zgodnja upokojitev starejših delavcev soci- navaja tudi razmeroma blage upokojitvene pogoje
alne partnerje, zlasti delodajalce, osvobodi tradicionalnih pokojninskih sistemov, ki dodatno
pozitivnega pristopa k upravljanju, poveza- krepijo želje oz. pričakovanja posameznikov po
nega s staranjem delovne sile, in potrebe po zgodnji upokojitvi.
spremembi spretnosti ter znanja delavcev v
skladu z novimi zahtevami; Ključna motivacija za raziskovanje delovne
aktivacije starejših izhaja torej predvsem iz dej-
• razširjeno predčasno upokojevanje lahko ok- stva, da staranje prebivalstva povzroča višje stro-
repi stereotip o starejših delavcih kot manj ške v sistemu socialne varnosti, iz dejstva, da je
produktivnih in odvečnih; vzdržnost pokojninskega sistema pogojena tudi
z daljšo delovno aktivnostjo starejših, ter iz dej-
• nekateri avtorji opozarjajo na ustvarjanje stva, da proces staranja prebivalstva zaradi po-
kulture zgodnjega upokojevanja, ki jo pokoj- daljševanja življenjske dobe že sam po sebi zah-
ninski skladi težko prenašajo; teva podaljševanje delovne aktivnosti – ta proces
pa postaja le čedalje intenzivnejši.
• zgodnejša izključitev starejših iz delovne sile
ustvarja nevarnost za njihovo socialno iz- Raziskava podaljševanja delovne aktivnosti
ključenost v zgodnejši starosti; starejših
V nadaljevanju najprej predstavljamo nekatere
• obstaja nevarnost, da se bo stopnja revščine možne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja sta-
starejše populacije povečala. rejših ter nekatere načine in rešitve za poveča-
nje njihove konkurenčnosti. Sledi predstavitev
Kakšna je starostna meja, do katere delavec izvedbe raziskave mnenj glede podaljševanja de-
velja za mladega in od katere starosti dalje govo- lovne aktivnosti starejših skupaj s ključnimi re-
rimo o starejšem delavcu? Anna Ritsatakis (2008) zultati izvedenih analiz.
pravi, da za starejšo osebo velja vsak starejši od 60
let, medtem ko je skladno z oecd (2006) mladi Spodbujanje zaposlovanja starejših delavcev
delavec oseba, stara od 15 do 24 let, starejši dela- Poleg sprememb v sistemu pokojninskega zavaro-
vec pa oseba, stara od 55 do 64 let. Nefreteta Zekić vanja je podaljševanje delovne dobe odvisno tudi
Eberhard (2014, 330) trdi, da lahko ob upošteva- od stopnje prilagajanja trga dela starejšim delav-
nju priložnosti na trgu dela to starostno mejo zni- cem. Dokazano je namreč, da so ljudje, ki na trgu
žamo na 40 let. V večini držav Evropske unije se dela ostanejo najdlje, pogosteje samozaposleni
namreč negativna selekcija pri zaposlovanju mo- (Wahrendorf idr. 2017, 270), ki delajo s krajšim
ških začne pri 40 letih, pri ženskah pa že prej (Gr- in prilagodljivim delovnim časom (Burtless 2013,
gurev 2011, 21). Za namen naše raziskave smo kot 35). Tako je možnost za delo s prilagodljivim de-
starejše delavce opredelili tiste, ki so stari 50 let lovnim časom, ki ga je mogoče prilagoditi potre-
ali več. bam starejših delavcev, izjemno pomembna, saj je
oecd (2006) v študiji Živi dlje, delaj dlje ugo-
tavlja, da se starejši posamezniki pri ohranjanju
delovne aktivnosti soočajo s številnimi ovirami,
med katerimi izpostavljajo predvsem: (1) nesti-
42 management 17 (2022) številka 2
