Page 6 - Management 17 (2)
P. 6
ja Alič in Žiga Čepar | Podaljševanje delovne aktivnosti starejših
Raziskava mnenj o podaljševanju dajo delovna mesta mlajšim. Na podlagi tega pa
delovne aktivnosti starejših zgoraj omenjenega stereotipa ne moremo ovreči.
V nadaljevanju predstavljamo rezultate lastne ra-
ziskave mnenj glede podaljševanja delovne aktiv- Ključne ugotovitve in priporočila
nosti starejših. Pobude za podaljševanje delovne dobe pogosto
spremljajo negativni odzivi. V Sloveniji obstaja
Na podlagi analize primarnih podatkov, pri- veliko ljudi, ki nasprotujejo podaljševanju de-
dobljenih s pomočjo spletne ankete, smo prever- lovne dobe, saj želijo čim prej uživati zasluženo
jali naklonjenost vprašanih podaljševanju obdo- pokojnino, in manjše število tistih, ki želijo čim
bja delovne aktivnosti. Anketa je bila izvedena več časa sodelovati na trgu dela. Poleg tega je ve-
na namenskem vzorcu 237 anketirancev. Anke- liko takih ljudi, ki so svoje delovno aktivno ži-
tirance smo med analizo razdelili v dve staro- vljenje preživeli na fizično zahtevnejših delovnih
stni skupini, na mlajše od 50 let in starejše od 50 mestih, in takih, ki zaradi fizičnih predispozicij
let. Vprašanja so bila večinoma zaprtega tipa, pri ali skrbi za druge ne morejo delati dlje. Po drugi
vprašanjih o položaju starejših na trgu dela pa je strani pa obstajajo tudi tisti, ki želijo in lahko de-
bila uporabljena 5-stopenjska Likertova lestvica, lajo dlje; to so predvsem delavci, katerih delo ni
na kateri so vprašani označili stopnjo strinjanja z negativno vplivalo na njihovo zdravje in imajo
izbrano trditvijo. Primarni podatki so bili analizi- morda tudi sicer več možnosti, da ostanejo na
rani s pomočjo statističnega orodja spss 28.0. Za trgu dela.
preverjanje normalnosti porazdelitve podatkov je
bil uporabljen test Kolmogorov-Smirnov. Tudi naša empirična raziskava potrjuje bolj
ali manj odklonilno mnenje do podaljševanja de-
Najprej nas je zanimalo, ali si večina starejših lovne aktivnosti, hkrati pa tudi okorelo prepriča-
zaposlenih želi delovno aktivna ostati dlje, kot nje mladih, da daljša delovna aktivnost starejših
to predvideva dosedanji sistem upokojevanja. To poslabšuje možnosti mladih na trgu dela. Tisti z
smo preverili s t-testom za en vzorec in opisno višjo izobrazbo so vendarle nekoliko bolj naklo-
statistiko. Upoštevana so bila mnenja starejših njeni podaljševanju delovne dobe kot pa tisti z
od 50 let. Ugotovili smo, da se anketirani v pov- nižjo. Višina plače pa na to naklonjenost nima
prečju ne strinjajo s trditvijo, da si želijo ostati statistično značilnega vpliva.
delovno aktivni dlje, kot to predvideva doseda-
nji sistem upokojevanja. Prav tako smo ugotovili, Obstoječi pravni okvir, povezan z upokojeva-
da se večina anketiranih ne strinja z možnostjo njem, večinoma odvrača od odlaganja upokojeva-
upokojiti se kasneje. Na podlagi izvedene analize nja ter od podaljševanja delovne aktivnosti. Insti-
smo torej zaključili, da si večina starejših zapo- tuti delnih in odloženih pokojnin v širši uporabi
slenih ne želi ostati delovno aktivna dlje, kot to niso zaživeli. Aktivna politika zaposlovanja ni do-
predvideva dosedanji sistem upokojevanja. volj prilagojena potrebam trga dela starejših, sto-
pnja udeležbe starejših pri vseživljenjskem učenju
V nadaljevanju smo želeli ugotoviti, ali želja je nizka, majhen delež visoko izobraženih starej-
po daljši delovni aktivnosti narašča z višino izo- ših pa delno pojasnjuje nizko zaposlenost starej-
brazbe. Na podlagi frekvenčne porazdelitve odgo- ših.
vorov po izobrazbenih skupinah smo ugotovili, da
želja po daljši delovni aktivnosti narašča z višino Prilagajanje delovnega časa individualnim po-
izobrazbe. trebam je glavni razlog, da so starejši delavci naj-
pogosteje prav tisti, ki so samozaposleni in ki de-
S Pearsonovim koeficientom korelacije smo si lajo s krajšim delovnim časom. Kar najbolj ločuje
pomagali pri iskanju odgovora na vprašanje, ali naš trg dela od evropskega, je prav izredno maj-
želja po daljši delovni aktivnosti morda narašča hen delež delavcev s krajšim delovnim časom in
tudi z višino plače. Ugotovili smo, da statistično izredno nizek delež starejših samozaposlenih, iz
pomembne povezanosti med željo anketiranih po česar lahko sklepamo, da trg dela ni prilagojen po-
daljši delovni aktivnosti in višino plače v tem pri- trebam starejših delavcev.
meru ni.
Večja oz. dolgotrajnejša delovna aktivnost pri-
Na koncu pa nas je v luči stereotipa, da stari speva k višji gospodarski rasti in višjim davčnim
mladim odjedajo delovna mesta, zanimalo, ali prihodkom, kar je še posebej pomembno za dr-
mladi torej nasprotujejo podaljševanju delovne žave z neugodno demografsko sliko in velikim
dobe starejših. Na podlagi preizkusa hi-kvadrat številom razmeroma mladih upokojencev. V Slo-
ter frekvenčne porazdelitve odgovorov mladih veniji so zaradi intenzivnega procesa staranja pre-
smo ugotovili, da največ anketiranih mladih, to je bivalstva demografske razmere izrazito neugo-
69,0 , dejansko meni, da starejši zaposleni odje-
44 management 17 (2022) številka 2
Raziskava mnenj o podaljševanju dajo delovna mesta mlajšim. Na podlagi tega pa
delovne aktivnosti starejših zgoraj omenjenega stereotipa ne moremo ovreči.
V nadaljevanju predstavljamo rezultate lastne ra-
ziskave mnenj glede podaljševanja delovne aktiv- Ključne ugotovitve in priporočila
nosti starejših. Pobude za podaljševanje delovne dobe pogosto
spremljajo negativni odzivi. V Sloveniji obstaja
Na podlagi analize primarnih podatkov, pri- veliko ljudi, ki nasprotujejo podaljševanju de-
dobljenih s pomočjo spletne ankete, smo prever- lovne dobe, saj želijo čim prej uživati zasluženo
jali naklonjenost vprašanih podaljševanju obdo- pokojnino, in manjše število tistih, ki želijo čim
bja delovne aktivnosti. Anketa je bila izvedena več časa sodelovati na trgu dela. Poleg tega je ve-
na namenskem vzorcu 237 anketirancev. Anke- liko takih ljudi, ki so svoje delovno aktivno ži-
tirance smo med analizo razdelili v dve staro- vljenje preživeli na fizično zahtevnejših delovnih
stni skupini, na mlajše od 50 let in starejše od 50 mestih, in takih, ki zaradi fizičnih predispozicij
let. Vprašanja so bila večinoma zaprtega tipa, pri ali skrbi za druge ne morejo delati dlje. Po drugi
vprašanjih o položaju starejših na trgu dela pa je strani pa obstajajo tudi tisti, ki želijo in lahko de-
bila uporabljena 5-stopenjska Likertova lestvica, lajo dlje; to so predvsem delavci, katerih delo ni
na kateri so vprašani označili stopnjo strinjanja z negativno vplivalo na njihovo zdravje in imajo
izbrano trditvijo. Primarni podatki so bili analizi- morda tudi sicer več možnosti, da ostanejo na
rani s pomočjo statističnega orodja spss 28.0. Za trgu dela.
preverjanje normalnosti porazdelitve podatkov je
bil uporabljen test Kolmogorov-Smirnov. Tudi naša empirična raziskava potrjuje bolj
ali manj odklonilno mnenje do podaljševanja de-
Najprej nas je zanimalo, ali si večina starejših lovne aktivnosti, hkrati pa tudi okorelo prepriča-
zaposlenih želi delovno aktivna ostati dlje, kot nje mladih, da daljša delovna aktivnost starejših
to predvideva dosedanji sistem upokojevanja. To poslabšuje možnosti mladih na trgu dela. Tisti z
smo preverili s t-testom za en vzorec in opisno višjo izobrazbo so vendarle nekoliko bolj naklo-
statistiko. Upoštevana so bila mnenja starejših njeni podaljševanju delovne dobe kot pa tisti z
od 50 let. Ugotovili smo, da se anketirani v pov- nižjo. Višina plače pa na to naklonjenost nima
prečju ne strinjajo s trditvijo, da si želijo ostati statistično značilnega vpliva.
delovno aktivni dlje, kot to predvideva doseda-
nji sistem upokojevanja. Prav tako smo ugotovili, Obstoječi pravni okvir, povezan z upokojeva-
da se večina anketiranih ne strinja z možnostjo njem, večinoma odvrača od odlaganja upokojeva-
upokojiti se kasneje. Na podlagi izvedene analize nja ter od podaljševanja delovne aktivnosti. Insti-
smo torej zaključili, da si večina starejših zapo- tuti delnih in odloženih pokojnin v širši uporabi
slenih ne želi ostati delovno aktivna dlje, kot to niso zaživeli. Aktivna politika zaposlovanja ni do-
predvideva dosedanji sistem upokojevanja. volj prilagojena potrebam trga dela starejših, sto-
pnja udeležbe starejših pri vseživljenjskem učenju
V nadaljevanju smo želeli ugotoviti, ali želja je nizka, majhen delež visoko izobraženih starej-
po daljši delovni aktivnosti narašča z višino izo- ših pa delno pojasnjuje nizko zaposlenost starej-
brazbe. Na podlagi frekvenčne porazdelitve odgo- ših.
vorov po izobrazbenih skupinah smo ugotovili, da
želja po daljši delovni aktivnosti narašča z višino Prilagajanje delovnega časa individualnim po-
izobrazbe. trebam je glavni razlog, da so starejši delavci naj-
pogosteje prav tisti, ki so samozaposleni in ki de-
S Pearsonovim koeficientom korelacije smo si lajo s krajšim delovnim časom. Kar najbolj ločuje
pomagali pri iskanju odgovora na vprašanje, ali naš trg dela od evropskega, je prav izredno maj-
želja po daljši delovni aktivnosti morda narašča hen delež delavcev s krajšim delovnim časom in
tudi z višino plače. Ugotovili smo, da statistično izredno nizek delež starejših samozaposlenih, iz
pomembne povezanosti med željo anketiranih po česar lahko sklepamo, da trg dela ni prilagojen po-
daljši delovni aktivnosti in višino plače v tem pri- trebam starejših delavcev.
meru ni.
Večja oz. dolgotrajnejša delovna aktivnost pri-
Na koncu pa nas je v luči stereotipa, da stari speva k višji gospodarski rasti in višjim davčnim
mladim odjedajo delovna mesta, zanimalo, ali prihodkom, kar je še posebej pomembno za dr-
mladi torej nasprotujejo podaljševanju delovne žave z neugodno demografsko sliko in velikim
dobe starejših. Na podlagi preizkusa hi-kvadrat številom razmeroma mladih upokojencev. V Slo-
ter frekvenčne porazdelitve odgovorov mladih veniji so zaradi intenzivnega procesa staranja pre-
smo ugotovili, da največ anketiranih mladih, to je bivalstva demografske razmere izrazito neugo-
69,0 , dejansko meni, da starejši zaposleni odje-
44 management 17 (2022) številka 2
