Page 5 - Management 17 (2)
P. 5
ja Alič in Žiga Čepar | Podaljševanje delovne aktivnosti starejših
starejša delovna sila zelo raznolika skupina. Po- lahko na delu ostane čim dlje, za starejše delavce
sledično prožnejši in liberalnejši trgi dela starej- močan motiv. Prilagodljiv delovni čas se pogosto
šim delavcem nudijo več priložnosti (Van Dalen omenja kot pomemben, prav tako dobro vzdušje
idr. 2006, 19). Po drugi strani nekateri konserva- med sodelavci, zanimive delovne naloge in prilo-
tivnejši raziskovalci spodbujajo zgodnjo upoko- žnost za prenos znanja na mlajše delavce. Enako
jitev kot rešitev za brezposelnost (Bredgaard in pomemben je občutek, da se trud in delo cenita.
Tros 2006; Scherger 2015, 25). Poročali so o nekaterih razlikah med spoloma;
moškim delavcem npr. vidik plače pomeni več kot
Slovenija je uvedla možnost delne upokojitve ženskam. Na drugi strani je s hitrejšim upokoje-
s skrajšanim delovnim časom ob ohranjanju pra- vanjem povezan občutek, da je težko zadovoljiti
vice do pokojnine in možnost uveljavljanja pra- zahteve delodajalcev (Larsen 2008, 32).
vice do ponovnega izračuna pokojnine po vsaj
dodatnem letu zavarovanja. Natančneje, upravi- Zanimiv je projekt socialnih inovacij, ki že ne-
čenci do starostne pokojnine, ki še naprej delajo s kaj let poteka v danskem mestu Århus. Izhaja iz
krajšim delovnim časom ob spremenjeni pogodbi predpostavke, da so številni starejši delavci v re-
o zaposlitvi ali pa so v času uveljavljanja pravice snici nepripravljeni na t. i. tretjo kariero, ki po-
že zaposleni do polovičnega delovnega časa, se teka od približno 60. leta starosti. Mnogi namreč
lahko delno upokojijo (Ministrstvo za delo, dru- izberejo možnost predčasne upokojitve ali dela
žino, socialne zadeve in enake možnosti 2016). s krajšim delovnim časom, ki jo ponuja podje-
tje, ne da bi upoštevali, kaj te izbire pomenijo in
Dobro prilagojena aktivna politika zaposlova- ali je možnost upokojitve res tisto, kar si želijo.
nja lahko poveča zaposljivost in zaposlitvene mo- Taka paradigma in družbene norme krepijo stere-
žnosti starejših. V tem okviru sta se za najučinko- otipno stališče, da je upokojitev najboljše, kar se
vitejši izkazali oprostitev davka in uvedba drugih lahko zgodi, predvsem zaradi svobode, ki jo pri-
ugodnosti (European Commission 2014). V Slo- naša. Projekt je namenjen delavcem, starim od
veniji je aktivna politika zaposlovanja starejših 58 do 59 let, ki so v fazi, ko lahko izbirajo med
od 50 let omejena izključno na tiste, ki so vpi- predčasno upokojitvijo in nadaljevanjem kariere.
sani v evidenco brezposelnih. Praviloma so lahko
vključeni pri skoraj vseh vrstah ukrepov, razen pri Dvodnevno delavnico vodi trener, na njej pa
programih, ki veljajo izključno za mlade. Delež poteka izmenjava izkušenj med udeleženci. De-
novovključenih upravičencev do ukrepov aktivne lavnice niso namenjene samo podaljševanju de-
politike zaposlovanja, starih od 50 do 54 let, se je lovne aktivnosti, temveč se osredotočajo tudi na
v Sloveniji z 10 leta 2012 povečal na 13,1 leta podaljševanje aktivnega staranja. Udeležence na
2016, hkrati pa se je delež brezposelnih starejših delavnicah spodbujajo k določitvi ciljev za njihovo
od 50 let s 16 v letu 2012 povečal na 18,4 v letu tretje življenjsko obdobje. To je lahko nadaljeva-
2016. Danska, Švedska in Avstrija na splošno bolj nje dela s krajšim delovnim časom, namesto da
vlagajo v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, bi se upokojili, lahko pa je tudi odločitev, da se
Grčija pa manj. Slovenija se je postavila nekam na pridružijo prostovoljni organizaciji ali storijo kaj
sredino (oecd 2017). drugega.
Zaposljivost starejših delavcev in njihova pri- Projekt vključuje tudi zdravstveno kompo-
lagodljivost v storitvenem sektorju sta odvisni nento, pri kateri je vključen tudi preizkus telesne
tudi od industrijskega sektorja. Zelo pomembno pripravljenosti, da bi bili ljudje tako še pozornejši
je, da se z nenehnim učenjem upoštevajo tako er- na vrednost dobrega zdravja kot predpogoja za
gonomski vidiki kot tudi psihofizična sposobnost aktivno tretje življenjsko obdobje.
starejših. Z upravljanjem starosti, s spreminja-
njem delovnega časa in prilagajanjem delovnega V okviru projekta je skupina strokovnjakov
mesta, z notranjo in medsektorsko mobilnostjo, obiskala podjetja, z namenom, da se bolje sezna-
vlaganjem v usposabljanje zaposlenih, plačo, de- nijo s politikami upravljanja starosti in poiščejo
lovno dobo in vseživljenjsko učenje bodo spre- ustrezne brezposelne kandidate. Kot rezultat pro-
membe v prid povečanja zaposlovanja starejših jekta se je približno 40 udeležencev odločilo, da
možne. Treba si je prizadevati tudi za odpravo na trgu dela ostanejo dlje, kot je bilo sicer načr-
negativnih stereotipov in predsodkov o starejših tovano, 40 se jih aktivneje trudi za bolj zdravo
delavcih (Grima 2011, 1323). življenje, skoraj polovica pa se jih je odločilo za
prostovoljno delo. Kako dolgo in v kolikšni meri
V raziskavi starejših delavcev je Mona Larsen ljudje sledijo tem načrtom, je seveda težko oce-
(2008, 32) ugotovila, da je neposredna komunika- niti, vendar so začetni rezultati spodbudni (Bar-
cija vodstva s posameznim delavcem v smeri, da slund 2015).
management 17 (2022) številka 2 43
starejša delovna sila zelo raznolika skupina. Po- lahko na delu ostane čim dlje, za starejše delavce
sledično prožnejši in liberalnejši trgi dela starej- močan motiv. Prilagodljiv delovni čas se pogosto
šim delavcem nudijo več priložnosti (Van Dalen omenja kot pomemben, prav tako dobro vzdušje
idr. 2006, 19). Po drugi strani nekateri konserva- med sodelavci, zanimive delovne naloge in prilo-
tivnejši raziskovalci spodbujajo zgodnjo upoko- žnost za prenos znanja na mlajše delavce. Enako
jitev kot rešitev za brezposelnost (Bredgaard in pomemben je občutek, da se trud in delo cenita.
Tros 2006; Scherger 2015, 25). Poročali so o nekaterih razlikah med spoloma;
moškim delavcem npr. vidik plače pomeni več kot
Slovenija je uvedla možnost delne upokojitve ženskam. Na drugi strani je s hitrejšim upokoje-
s skrajšanim delovnim časom ob ohranjanju pra- vanjem povezan občutek, da je težko zadovoljiti
vice do pokojnine in možnost uveljavljanja pra- zahteve delodajalcev (Larsen 2008, 32).
vice do ponovnega izračuna pokojnine po vsaj
dodatnem letu zavarovanja. Natančneje, upravi- Zanimiv je projekt socialnih inovacij, ki že ne-
čenci do starostne pokojnine, ki še naprej delajo s kaj let poteka v danskem mestu Århus. Izhaja iz
krajšim delovnim časom ob spremenjeni pogodbi predpostavke, da so številni starejši delavci v re-
o zaposlitvi ali pa so v času uveljavljanja pravice snici nepripravljeni na t. i. tretjo kariero, ki po-
že zaposleni do polovičnega delovnega časa, se teka od približno 60. leta starosti. Mnogi namreč
lahko delno upokojijo (Ministrstvo za delo, dru- izberejo možnost predčasne upokojitve ali dela
žino, socialne zadeve in enake možnosti 2016). s krajšim delovnim časom, ki jo ponuja podje-
tje, ne da bi upoštevali, kaj te izbire pomenijo in
Dobro prilagojena aktivna politika zaposlova- ali je možnost upokojitve res tisto, kar si želijo.
nja lahko poveča zaposljivost in zaposlitvene mo- Taka paradigma in družbene norme krepijo stere-
žnosti starejših. V tem okviru sta se za najučinko- otipno stališče, da je upokojitev najboljše, kar se
vitejši izkazali oprostitev davka in uvedba drugih lahko zgodi, predvsem zaradi svobode, ki jo pri-
ugodnosti (European Commission 2014). V Slo- naša. Projekt je namenjen delavcem, starim od
veniji je aktivna politika zaposlovanja starejših 58 do 59 let, ki so v fazi, ko lahko izbirajo med
od 50 let omejena izključno na tiste, ki so vpi- predčasno upokojitvijo in nadaljevanjem kariere.
sani v evidenco brezposelnih. Praviloma so lahko
vključeni pri skoraj vseh vrstah ukrepov, razen pri Dvodnevno delavnico vodi trener, na njej pa
programih, ki veljajo izključno za mlade. Delež poteka izmenjava izkušenj med udeleženci. De-
novovključenih upravičencev do ukrepov aktivne lavnice niso namenjene samo podaljševanju de-
politike zaposlovanja, starih od 50 do 54 let, se je lovne aktivnosti, temveč se osredotočajo tudi na
v Sloveniji z 10 leta 2012 povečal na 13,1 leta podaljševanje aktivnega staranja. Udeležence na
2016, hkrati pa se je delež brezposelnih starejših delavnicah spodbujajo k določitvi ciljev za njihovo
od 50 let s 16 v letu 2012 povečal na 18,4 v letu tretje življenjsko obdobje. To je lahko nadaljeva-
2016. Danska, Švedska in Avstrija na splošno bolj nje dela s krajšim delovnim časom, namesto da
vlagajo v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, bi se upokojili, lahko pa je tudi odločitev, da se
Grčija pa manj. Slovenija se je postavila nekam na pridružijo prostovoljni organizaciji ali storijo kaj
sredino (oecd 2017). drugega.
Zaposljivost starejših delavcev in njihova pri- Projekt vključuje tudi zdravstveno kompo-
lagodljivost v storitvenem sektorju sta odvisni nento, pri kateri je vključen tudi preizkus telesne
tudi od industrijskega sektorja. Zelo pomembno pripravljenosti, da bi bili ljudje tako še pozornejši
je, da se z nenehnim učenjem upoštevajo tako er- na vrednost dobrega zdravja kot predpogoja za
gonomski vidiki kot tudi psihofizična sposobnost aktivno tretje življenjsko obdobje.
starejših. Z upravljanjem starosti, s spreminja-
njem delovnega časa in prilagajanjem delovnega V okviru projekta je skupina strokovnjakov
mesta, z notranjo in medsektorsko mobilnostjo, obiskala podjetja, z namenom, da se bolje sezna-
vlaganjem v usposabljanje zaposlenih, plačo, de- nijo s politikami upravljanja starosti in poiščejo
lovno dobo in vseživljenjsko učenje bodo spre- ustrezne brezposelne kandidate. Kot rezultat pro-
membe v prid povečanja zaposlovanja starejših jekta se je približno 40 udeležencev odločilo, da
možne. Treba si je prizadevati tudi za odpravo na trgu dela ostanejo dlje, kot je bilo sicer načr-
negativnih stereotipov in predsodkov o starejših tovano, 40 se jih aktivneje trudi za bolj zdravo
delavcih (Grima 2011, 1323). življenje, skoraj polovica pa se jih je odločilo za
prostovoljno delo. Kako dolgo in v kolikšni meri
V raziskavi starejših delavcev je Mona Larsen ljudje sledijo tem načrtom, je seveda težko oce-
(2008, 32) ugotovila, da je neposredna komunika- niti, vendar so začetni rezultati spodbudni (Bar-
cija vodstva s posameznim delavcem v smeri, da slund 2015).
management 17 (2022) številka 2 43
