Page 26 - Management 18 (2023), številka 2

Andreja Pegan in Ana Grdović Gnip | Makroregionalne strategije razvoja

meni kohezijske politike EU (Gänzle idr., 2018; Makroregionalne strategije naslavljajo števil-
McMaster in van der Zwet 2016). Kohezijska ne od zgoraj navedenih prioritet, vendar niso niti
politika EU opredeljuje ekonomski, socialni ter časovno niti vsebinsko omejene, saj ponujajo vi-
teritorialni razvoj v EU. Njen namen je pospeši- zijo razvoja na dolgi rok. Dokaj široka vsebinska
ti vsesplošni razvoj znotraj EU s poudarkom na opredelitev kohezijske politike naj bi olajšala is-
zmanjševanju neskladij in razlik v stopnjah raz- kanje sinergij med kohezijsko politiko in makro-
vitosti v prid manj razvitih regij oz. tistih z ome- regionalnimi strategijami (McMaster in van der
jenimi razvojnimi možnosti (npr. regije, ki jih je Zwet 2016, 55). V tem procesu je osrednja vloga
prizadela industrijska tranzicija, regije z neugod- deležnikov identifikacija jasnega teritorialnega
nimi naravnimi danosti, najrevnejše regije z niz- vidika prioritet, problemov in izzivov z dolgoroč-
ko gostoto prebivalstva, gorske, otoške ter čez- nim pogledom v prihodnost – to je tudi ena izmed
mejne regije ipd.) (prečiščena različica Pogodbe dodanih vrednost makroregionalnih strategij v
o delovanju Evropske unije 2012, čl. 174). EU na- sklopu kohezijske politike EU. Makroregional-
menja tretjino proračuna za namene kohezijske ne strategije tako dajejo priložnost programom
politike (European Commission b. l.c). Ta delež se kohezijske politike, da v sodelovanju s širšim kro-
je v sklopu načrta za okrevanje po pandemiji še gom partnerjev dosežejo večji učinek preko večjih
povečal. projektov (McMaster in van der Zwet 2016, 58). S
V sklopu kohezijske politike in njenih progra- takim navezovanjem se povečuje pomen kohezij-
mov je glavni izziv, kako lahko makroregional- ske politike. To odpira nove možnosti za reforme
ne strategije pripomorejo k skladnemu razvoju in učinkovito delovanje regionalne politike na
oz. k zmanjševanju razlik med regijami. Izsledki ravni EU, kar je tudi predmet razprave o priho-
raziskav o kohezijski politiki kažejo, da so učinki dnosti kohezijske politike.
sicer pozitivni, vendar ne vedno v prid tistim re-
gijam, ki najbolj zaostajajo v razvoju (European Skladi kohezijske politike
Commission 2022a). Vprašanje je, kako in v ko- in markroregionalne strategije
likšni meri makroregionalni pristop prispeva k Državljani kohezijsko politiko najbolje pre-
skladnemu razvoju regij oz. k zmanjševanju razlik poznavamo po investicijah, ki so sofinancirane
med njimi. Odgovora na to vprašanje še ni. Uspeh iz strukturnih skladov, kot so Evropski sklad za
medsektorskega usklajevanja na makroregional- regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Evropski
ni ravni lahko ocenimo glede na same učinke in socialni sklad (European Commission b. l.a). Ti
rezultate. Evalvacija pa se, vsaj zaenkrat, izkazuje skladi financirajo prioritete, ki so skupno določe-
kot izjemno težka (Rafaelsen idr. 2017; Sielker in ne na ravni EU in implementirane na osnovi re-
Chilla 2017; European Commission 2022b). gionalnih ali nacionalnih operacijskih programov
Cilji kohezijske politike so zastavljeni za se- kohezijske politike.
demletna obdobja, kar omogoča posodobljen V sklopu kohezijske politike obstaja tudi
nabor skupnih izzivov in investicije za najbolj evropsko teritorialno sodelovanje ali INTERREG.
pereče problematike družbe ter gospodarstva. Evropsko teritorialno sodelovanje je pomembno
Cilji kohezijske politike za obdobje 2021–2027 so: za izvajanje makroregionalnih strategij, saj po-
okrepitev raziskav in inovacij, odpravljanje digi- udarja teritorialni razvoj.2 INTERREG financira
talnega razkoraka, digitalizacija javnih storitev, meddržavne projekte ter tako spodbuja medre-
zelene naložbe, energijska učinkovitost, vseži- gionalno, čezmejno in transnacionalno sodelo-
vljenjsko učenje, vključevanje marginaliziranih vanje (Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko
skupin v družbo, izboljšanje področja zdravstva politiko b. l.). Podobno kot INTERREG je mak-
in dolgotrajne oskrbe ter razvijanje trajnostne roregionalna strategija sodelovanje s transnaci-
mobilnosti (Evropska komisija 2023). Ti cilji so onalnim značajem. INTERREG sicer pokriva ožji
namenoma široki, da lahko vsaka država, v sklo- sklop prioritet medtem, ko so prioritete mak-
pu svojih razvojnih načrtov, sredstva EU ustre- roregionalnih strategij lahko širše zastavljene.
zno in namensko porabi (t. i. absorpcija ali črpa- Največja razlika pa je v tem, da so INTERREG in
nje evropskih sredstev). Hkrati pa so ti cilji tudi podobni mehanizmi kohezijske politike sredstva
skupni EU. To pomeni, da se preko zasledovanja
ciljev kohezijske politike države članice razvijajo 2 Makroregionalne strategije pa lahko črpajo tudi iz
složno, odpravljajo skupne razvojne izzive in tako drugih virov, kot so nacionalni programi, Evropska
izboljšujejo delovanje skupnega trga, kar naj bi investicijska banka, Evropska banka za obnovo in
ponujalo prednosti vsem regijam. razvoj ter drugi strukturni skladi EU.

74 management 18 (2023) številka 2