Page 27 - Management 18 (2023), številka 2
P. 27

Andreja Pegan in Ana Grdović Gnip | Makroregionalne strategije razvoja


                za financiranje projektov ter investicij, medtem   Prednosti in izzivi makroregionalnih
                ko so makroregionalne strategije strateški okvir   strategij
                za identifikacijo in naslavljanje dolgoročnih izzi-  Makroregionalne strategije so inovativen instru-
                vov ter priložnosti v izbranem transnacionalnem   ment regionalnega razvoja, ki mu nekateri pri-
                teritoriju z namenom vpliva na razvoj politik.   pisujejo tudi eksperimentalno naravo (Gänzle in
                Čeprav INTERREG financira številne projekte,   Mirtl 2019). Njihovo delovanje ne predvideva na-
                ki nastajajo v okviru makroregionalnih strate-  stajanja novih instrumentov, kot so uredbe, skla-
                gij, projektno delo ni zamišljeno kot osrednji del   di ali uradi. Cilj je, da se gradi na virih, ki že ob-
                makroregionalnih strategij. Bistvo so strateško   stajajo. To pomeni, da implementacija vsebin, ki
                načrtovanje, identifikacija skupnih problemov in   so zapisane v makroregionalnih strategijah, sloni
                izzivov ter možnosti sodelovanja, ki prostoru ali   na integraciji različnih mrež in organizacij, ki so
                teritoriju ponujajo največjo dodano vrednost. To   že aktivne na področjih načrtovanja in implemen-
                so lahko projekti kot tudi mreženja, partnerstva   tacije,  vključujoč  izkoriščanja  sredstev  iz  obsto-
                in  druge  aktivnosti,  ki prispevajo k  skupnemu   ječih finančnih virov (EU in/ali državni, javni in
                oblikovanju politik razvoja.               zasebni viri). Ker ni predvidenih posebnih finanč-
                                                           nih virov, ki bi bili namenjeni samo za izvajanje
                Pametna specializacija                     makroregionalnih strategij, naj bi identifikacija
                Tako kot makroregionalne strategije so pametne   prioritet potekala neobremenjeno glede na raz-
                specializacije novejši instrument regionalnega ra-  položljivost virov. Skladno s predvidevanji nove
                zvoja, ki naj bi pripomogel k uresničevanju ciljev   uredbe skladi zaenkrat še niso nastali. Vprašanje
                kohezijske politike (Pagliacci idr. 2020; Capello in   pa je, ali makroregionalne strategije spodbujajo
                Cerisola 2020).3 Pametna specializacija uvaja kra-  nastanek vsaj  neke  milejše  oblike  novih  »insti-
                jevno usmerjen pristop k inovacijski politiki, ki si   tucij«, saj deležniki za potrebe implementacije
                prizadeva ugotoviti, katere panoge, ki so že ovred-  vzpostavljajo različne mreže in delovne skupine
                notene kot zelo obetavne za gospodarski razvoj   (Gänzle idr. 2018). Deloma je do tega prišlo, ker
                in konkurenčnost regije, lahko največ pridobijo   obstoječe mreže in strukture vladanja, vzpostavl-
                z naložbami v razvoj, znanost in inovacije (Foray   jane v okviru kohezijske politike, niso zadostno
                2014). Pametna specializacija tako obsega identifi-  dojemljive za razpravljanje o makroregionalnih
                kacijo prioritetnih panog in podpornih aktivnosti   strategijah (McMaster in van der Zwet 2016). To
                za spodbujanje inovacij v partnerstvu med delež-  odpira vprašanje, ali so makroregionalne strate-
                niki, ki naj bi vodilo do večje konkurenčnosti regi-  gije dovolj vpete v sklop kohezijske in drugih po-
                je. Omenjene so tudi kot instrument zmanjševa-  litik, da bi lahko pri naslavljanju skupnih izzivov
                nja razlik med regijami EU. Revne in manj razvite   vpeljale makroregionalne vidik.
                regije v večini nimajo dobrih lokalnih pogojev za   Pomembna prednost makroregionalnih stra-
                razvoj inovacij, pametna specializacija pa predvi-  tegij je tudi ta, da razvojne izzive naslavljajo
                deva, da se glede na izhodiščni položaj regije dolo-  medsektorsko in ne v zaprtih silosnih struktu-
                či inovacijske procese, ki se morajo odviti v namen   rah, kjer ni komuniciranja med deležniki iz raz-
                razvoja. Ti procesi se razlikujejo glede na stanje in   ličnih strok, področij in sektorjev (javni, zasebni
                pogoje v posameznih regijah (Pagliacci idr. 2020;   in neprofitni sektor). Ta prednost je sicer večkrat
                Capello in Cerisola 2020). Strategije pametne   pripisana tudi kohezijski politiki. V primerjavi s
                specializacije se, tako kot operacijske programe   kohezijsko politiko makroregionalne strategije
                kohezijske politike, sprejema na ravni regij. Mak-  uvajajo medsektorsko sodelovanje, ki presega na-
                roregionalne strategije pa omogočajo razmislek o   cionalne, regijske in medmejne vidike. Nadaljnja
                teritorialnih dinamikah pametnih specializacij v   prednost makroregionalnih strategij za uresniče-
                transnacionalnem prostoru, kjer je glavno vpra-  vanje skupnih razvojnih ciljev je njihovo fleksi-
                šanje učinek pametnih specializacij glede na so-  bilno članstvo. Makroregije so namreč funkcio-
                cialno-ekonomsko heterogenost makroregij (Pag-  nalne celote in nimajo točno določenih meja. To
                liacci idr. 2020). Predvideva se, da manjša kot je   tudi pomeni, da ni treba, da vse države članice in
                heterogenost, lažje je povezovanje, vendar so tudi   regije sodelujejo v vsem, ampak da so vključene
                učinki manjši (in obratno) (Pagliacci idr. 2020).   tiste, ki lahko angažirano sodelujejo pri izvajanju
                                                           prioritet. Geografska razsežnost makroregional-
                                                           nih strategij je v nekaterih primerih nekoliko pre-
                3 Pametne specializacije so bile prvič uvedene v obd-
                 obju 2014–2020 kot pogoj za sprostitev nekaterih   senetljiva (Capello in Cerisola, 2020), vendar pri
                 sredstev kohezijske politike.             tem ne gre pozabiti, da gre za funkcionalne regije.

                                                               management 18 (2023) številka 2  75
   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32