Page 24 - Management 18 (2023), številka 2

Andreja Pegan in Ana Grdović Gnip | Makroregionalne strategije razvoja

3. Makroregionalnim strategijam so pripisane
številne prednosti. Do danes še ni ocen, v
kolikšni meri se cilji makroregionalnih stra-
tegij uresničujejo v makroregijah in širšem
prostoru EU. To pomeni, da še ni povsem
jasen učinek makroregionalnih strategij na
socialno-gospodarski položaj regij v smislu
izboljšanja slednjega.
4. Kljub pomanjkanju informacij glede njiho-
ve učinkovitosti makroregionalne strategi-
je predstavljajo pomemben del razvoja EU.
Njihova vloga se lahko v prihodnosti lah-
ko poveča, saj poudarjajo transnacionalno
čezmejno sodelovanje in tako prispevajo k
evropskemu duhu za reševanje skupnih iz-
zivov.

Makroregije in makroregionalne strategije
Makroregije so funkcionalna območja, ki združu-
jejo regije s skupnimi izzivi (Mirwaldt idr. 2011).
Makroregionalne strategije so strateški doku-
menti, ki nastajajo v okviru EU na pobudo držav
članic, ki izrazijo željo po okrepljenem meddržav-
nem sodelovanju (Evropska komisija 2017; Euro-
pean Commission b. l.b). Predstavljajo celosten
okvir za obravnavo izzivov in priložnosti, ki se
pojavljajo na območjih makroregij.
Slika 1 Območja makroregionalnih strategij (European Ideja in potreba po makroregionalnih stra-
Commission (b. l.b). Šrafirana območja
sodelujejo v več makroregionalnih strategijah) tegijah izvira iz spoznanja, da imajo sektorske
politike EU teritorialne učinke, kar vpliva na
složen razvoj (Stead, Sielker in Chilla 2016). Te-
strateško precej prekrivajo. Zadnji del prispevka ritorialno oblikovane strategije, kot so makrore-
odpira raziskovalna vprašanja o nadaljnjem ra- gionalne, omogočajo razvoj politik in ukrepov za
zvoju makroregionalnih strategij za prihodnost socialni ter gospodarski napredek, ki temelji na
EU in Slovenije. poznavanju specifik teritorija preko koordinacije
V prispevku ugotavljava: sektorskih politik. Gre torej za naslavljanje izzi-
vov s prostorske perspektive in preko povezova-
1. Ob spoznanju, da imajo politike EU po- nja ter koordinacije različnih sektorskih politik.
membne teritorialne učinke, makroregional- V EU imamo trenutno štiri makroregionalne
ne strategije uvajajo koordinacijo sektorskih strategije, ki zajemajo 19 držav članic EU in deset
politik upoštevajoč specifike makroregij. držav nečlanic EU (slika 1).1 Te strategije so:
Makroregionalne strategije uvajajo transna- - Strategija EU za regijo Baltskega morja (EU
cionalni način razmišljanja med deležniki v
regijah, ki se srečujejo s podobnimi izzivi. Strategy for the Baltic Sea Region – EUSBSR,
2. Iskanje sinergij med kohezijsko politiko, sprejeta leta 2009),
pametnimi specializacijami in makroregi- - Strategija EU za podonavsko regijo (EU Da-
nube Region Strategy – EUSDR, sprejeta leta
onalnimi strategijami lahko poveča učinek 2011),
naložb. S strateško dodelitvijo sredstev na - Strategija EU za jadransko-jonsko regijo (EU
podlagi edinstvenih prednosti regije (pame- Strategy for the Adriatic-Ionian Region –
tna specializacija) in z usklajevanjem priza-
devanj v sosednjih regijah (makroregional- EUSAIR, sprejeta leta 2014) in
ne strategije) je mogoče doseči usklajenejši 1 Obstaja tudi pobuda za novo makroregionalno
in učinkovitejši pristop k regi onalnemu ra- strategijo za atlantsko območje (CPMR Atlantic Arc
zvoju. Commission b. l.; Wise 2016).

72 management 18 (2023) številka 2