Page 58 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 58
dia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 58banja aktivnostim (tudi obveznostim) in ljudem.ti - spada zato med tako imenovane »nevidne«
Predvsem pa imajo ti ljudje pomanjkanje samo- motnje, zaradi česar se pogosto te osebe napač-
hereditatizavesti in zmanjšano samospoštovanje, slabšo sa-no obsoja, da so nevzgojeni in razvajeni. Brez so-
mopodobo, kar se izkazuje na različne načine, na delovanja okolice težko kompenzirajo svoje pri-
primer kot občutek nemoči, žalosti, jeze, krivde, manjkljaje.
ali kot brezvoljnost, pomanjkanje energije, inte-
resov in koncentracije. Spoznavanje zgodovinske Njihova socialna komunikacija (tako ver-
in kulturne dediščine ima lahko zanje prav po- balna kot neverbalna) je specifična, lahko bi rek-
sebno sporočilno vrednost, saj pogosto prikazu- li »levo-hemisferna«. Mnogi zelo dobesedno
je življenjske zgodbe posameznikov in narodov, razumevajo govor in mislijo, da ljudje rečejo na-
ki so jih življenjske okoliščine pripeljale na rob tančno to, kar mislijo, povsem nerazumljiva jim
preživetja, pa so uspeli uspešno prebroditi teža- je govorica telesa in izrazi obraza, s katerimi ljud-
ve in življenje preobrniti na bolje. Doživete, več- je običajno podkrepimo svoje pripovedovanje,
čutne izkušnje vsebin in dejavnosti lahko zelo zato se ne zmorejo odzvati po naših pričakova-
pritegnejo njihovo pozornost in jih motivira- njih. Načeloma velja, da jih preveč besed moti,
jo za vključevanje v dejavnosti. Nekateri potre- zato je dobro, da se jim poda dobro strukturira-
bujejo več konkretnih usmeritev, za nekatere pa no jedrnato vsebino, navadno dobro razumejo
je dobro, da se jim dopušča čim več možnosti za sheme. Zaradi težav s prepoznavanjem ali razu-
izražanje lastnega doživljanja in lastne ustvar- mevanjem čustev in občutij drugih ljudi ter iz-
jalnosti. Že v začetku je smiselno podati okvirje ražanjem njihovih lastnih se težko samostojno
pričakovanega vedenja (sodelovanja), pri čemer vključijo v sodelovalne dejavnosti ali v skupino
sploh mlajši potrebujejo dinamičen in pozitiv- (socialna interakcija), kar pa ne pomeni, da si ne
no naravnan medosebni odnos, preko katerega želijo vstopati v socialne odnose, le bolj struktu-
bomo uspeli njihove (lahko tudi moteče) inici- rirani morajo biti. Osebe z avtizmom se navadno
ative usmerjati v konstruktivno sodelovanje (ne- zelo dobro ujamejo z organiziranimi in struktu-
kateri so zelo ekstrovertirani in ne zmorejo sode- riranimi ljudmi, ker so le-ti bolj predvidljivi v svo-
lovati neaktivno, potrebujejo več pozornosti in jih reakcijah – to pa je dobra podpora tretjemu
so lahko odlični demonstratorji, pomočniki …). področju njihove šibkosti, fleksibilnosti mišlje-
Najbolj uspešno jih bomo pridobili k sodelova- nja. Zaradi slabšega razumevanja in predvideva-
nju, če jim damo čim več priložnosti za pozitiv- nja odzivov in vedenja ljudi pa tudi situacij težko
no potrjevanje. predvidijo tudi morebitne nevarnosti. Osebam z
avtizmom so naporne situacije izven njihove vsa-
Konkretne prilagoditve v arheološkem par- kodnevne rutine – lahko so celo zelo stresne za-
ku: kratke in jasne informacije, vizualna oznaka nje. V veliko oporo jim je, če se jim predstavi ce-
za postanek na info točki; aktivno raziskovanje lota (zaporedje dogodkov, načrt prostora…) in
in čim bolj pogosto vključevanje v predstavitev. to ne le verbalno, ampak tudi s shemo. Najbolj
jih zmedejo nepričakovane spremembe, množica
Osebe z motnjami avtističnega spektra ljudi in nezmožnost umika – takrat lahko panič-
Osebe z motnjami avtističnega spektra kažejo no, tudi (avto)agresivno odreagirajo (potrebujejo
posebnosti na treh področjih (triada primanj- umik v mirnejši prostor, kjer si lahko oddahnejo
kljajev) in sicer na področju socialne komuni- in naberejo novih moči. Nekateri so zelo obču-
kacije, socialne interakcije in na področju fle- tljivi (hipersenzibilni) na močne svetlobne, zvoč-
ksibilnosti mišljenja. Kombinacija izraženosti ne, tipne dražljaje. Kadar so osebe z avtizmom v
in intenzivnosti primanjkljajev na teh področjih stresu, lahko svojo napetost izražajo tudi z nena-
je povsem individualna, zato govorimo o spek- vadnimi stereotipnimi gibi ali zaporedji gibov –
tru avtističnih motenj. Avtizma navzven po tele- to jih pomirja.
snih posebnostih običajno ne moremo prepozna-
Predvsem pa imajo ti ljudje pomanjkanje samo- motnje, zaradi česar se pogosto te osebe napač-
hereditatizavesti in zmanjšano samospoštovanje, slabšo sa-no obsoja, da so nevzgojeni in razvajeni. Brez so-
mopodobo, kar se izkazuje na različne načine, na delovanja okolice težko kompenzirajo svoje pri-
primer kot občutek nemoči, žalosti, jeze, krivde, manjkljaje.
ali kot brezvoljnost, pomanjkanje energije, inte-
resov in koncentracije. Spoznavanje zgodovinske Njihova socialna komunikacija (tako ver-
in kulturne dediščine ima lahko zanje prav po- balna kot neverbalna) je specifična, lahko bi rek-
sebno sporočilno vrednost, saj pogosto prikazu- li »levo-hemisferna«. Mnogi zelo dobesedno
je življenjske zgodbe posameznikov in narodov, razumevajo govor in mislijo, da ljudje rečejo na-
ki so jih življenjske okoliščine pripeljale na rob tančno to, kar mislijo, povsem nerazumljiva jim
preživetja, pa so uspeli uspešno prebroditi teža- je govorica telesa in izrazi obraza, s katerimi ljud-
ve in življenje preobrniti na bolje. Doživete, več- je običajno podkrepimo svoje pripovedovanje,
čutne izkušnje vsebin in dejavnosti lahko zelo zato se ne zmorejo odzvati po naših pričakova-
pritegnejo njihovo pozornost in jih motivira- njih. Načeloma velja, da jih preveč besed moti,
jo za vključevanje v dejavnosti. Nekateri potre- zato je dobro, da se jim poda dobro strukturira-
bujejo več konkretnih usmeritev, za nekatere pa no jedrnato vsebino, navadno dobro razumejo
je dobro, da se jim dopušča čim več možnosti za sheme. Zaradi težav s prepoznavanjem ali razu-
izražanje lastnega doživljanja in lastne ustvar- mevanjem čustev in občutij drugih ljudi ter iz-
jalnosti. Že v začetku je smiselno podati okvirje ražanjem njihovih lastnih se težko samostojno
pričakovanega vedenja (sodelovanja), pri čemer vključijo v sodelovalne dejavnosti ali v skupino
sploh mlajši potrebujejo dinamičen in pozitiv- (socialna interakcija), kar pa ne pomeni, da si ne
no naravnan medosebni odnos, preko katerega želijo vstopati v socialne odnose, le bolj struktu-
bomo uspeli njihove (lahko tudi moteče) inici- rirani morajo biti. Osebe z avtizmom se navadno
ative usmerjati v konstruktivno sodelovanje (ne- zelo dobro ujamejo z organiziranimi in struktu-
kateri so zelo ekstrovertirani in ne zmorejo sode- riranimi ljudmi, ker so le-ti bolj predvidljivi v svo-
lovati neaktivno, potrebujejo več pozornosti in jih reakcijah – to pa je dobra podpora tretjemu
so lahko odlični demonstratorji, pomočniki …). področju njihove šibkosti, fleksibilnosti mišlje-
Najbolj uspešno jih bomo pridobili k sodelova- nja. Zaradi slabšega razumevanja in predvideva-
nju, če jim damo čim več priložnosti za pozitiv- nja odzivov in vedenja ljudi pa tudi situacij težko
no potrjevanje. predvidijo tudi morebitne nevarnosti. Osebam z
avtizmom so naporne situacije izven njihove vsa-
Konkretne prilagoditve v arheološkem par- kodnevne rutine – lahko so celo zelo stresne za-
ku: kratke in jasne informacije, vizualna oznaka nje. V veliko oporo jim je, če se jim predstavi ce-
za postanek na info točki; aktivno raziskovanje lota (zaporedje dogodkov, načrt prostora…) in
in čim bolj pogosto vključevanje v predstavitev. to ne le verbalno, ampak tudi s shemo. Najbolj
jih zmedejo nepričakovane spremembe, množica
Osebe z motnjami avtističnega spektra ljudi in nezmožnost umika – takrat lahko panič-
Osebe z motnjami avtističnega spektra kažejo no, tudi (avto)agresivno odreagirajo (potrebujejo
posebnosti na treh področjih (triada primanj- umik v mirnejši prostor, kjer si lahko oddahnejo
kljajev) in sicer na področju socialne komuni- in naberejo novih moči. Nekateri so zelo obču-
kacije, socialne interakcije in na področju fle- tljivi (hipersenzibilni) na močne svetlobne, zvoč-
ksibilnosti mišljenja. Kombinacija izraženosti ne, tipne dražljaje. Kadar so osebe z avtizmom v
in intenzivnosti primanjkljajev na teh področjih stresu, lahko svojo napetost izražajo tudi z nena-
je povsem individualna, zato govorimo o spek- vadnimi stereotipnimi gibi ali zaporedji gibov –
tru avtističnih motenj. Avtizma navzven po tele- to jih pomirja.
snih posebnostih običajno ne moremo prepozna-