Page 55 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 4(1) (2016)
P. 55
ia universitatis (36) Opažam da s tem iqu-jem razmišljanja niško obliko v slovenščini lahko pripišemo inter-
besedni r ed kot pr imer italijanske inter fer ence v južnopr imorski slovenščini 55 si ne zaslužite da je situacija v luki kaj boljša ferenci iz drugih jezikov, pri govorcih južne Pri-
glede IPSA […]. (FRO) morske je zagotovo najmočnejša interferenca iz
italijanščine (42-44):
(37) Pol, ko bo on shodil, ko bova šla igrat
fuzbal, pol bom jaz se vključil v te zadeve. (42) Ko boste vi ga dali spat in imeli namen,
(AZ) da on hitro zaspi, ne bo hitro zaspal. (AZ)
(38) Se upira tistemu, kar jasno in nedvou- (43) klemen mislim da je strah o 15 časih
mno zahteva Zakon o delovnih razmerjih. malo odveč...ker še italjani jih v normalnem
(FRO) življenju ne uporabljajo tolko... (FC)
(39) Tisti trenutek, ko uspete, uspete se do- (44) In selekcija sedaj ne pride vec v postev,
takniti stranke na tak ali drugačen način […], ker sodisce ti bo zaposlilo na delovno mes-
je seveda bistveno večja možnost, da bomo to disponenta osnovnosolca, ce je v podreje-
tisto blago ne samo poskusili, ampak kasne- nem in prikritem razmerju opravljal zadolzi-
je tudi kupili. (AZ) tve slednjega. (FRO)
(40) Retrans ,ne bo pomagalo meni se jokat Umeščanje osebka pred zaimensko tožilni-
,pritoževat ,bo treba se organizirat in poiskat ško obliko se pri govorcih južne Primorske poja-
gazdo. (FRO) vlja tudi v enostavčni povedi (45):
(41) Boš moral se obrnit na Kreblja in Peča- (45) Tudi nikoli nihče te ne more pripraviti
novo oni so avtorji te zgodbe IPS (FRO) […]. (AZ)
V slovenščini se v odvisnem stavku povra- Zaznamovani besedni red
tne oblike nahajajo pred predmetom v orodni- Čeprav zaznamovani besedni red ni temeljni
ku (s tem iqu-jem) (36) in frazeološkim glagolom predmet analize pričujočega članka, navajamo
(uspete) (39). V enostavčni povedi in v nadreje- primer premeščanja predmeta na levo (it. dislo-
nem stavku se nahajajo za glagolom, ko je ta na cazione a sinistra) (46), saj menimo, da je prevze-
začetku stavka (38), za naklonskim glagolom manje zaznamovanega besednega reda posebno
(40) , (41) in pred pomožnikom za prihodnjih močan primer interference iz italijanščine v go-
(37), (40) in (41). Stalna raba povratnih oblik voru Slovenske Obale. Način premeščanja stav-
ob glagolu, kot jo prikazujejo zgornji primeri, je čnih členov v skladenjsko zaznamovanem bese-
bistveno preprostejša od rabe v slovenščini, kar dnem redu se v slovenščini bistveno razlikuje od
prav gotovo pripomore k njenemu intenzivnemu italijanščine17. Pojav premeščanja predmeta na
prevzemanju iz italijanščine. Tendenca k ekono- levo z ustreznim povzemanjem (it. ripresa pro-
mičnosti v jeziku je pogosto pomemben kriterij nominale) z zaimensko tožilniško obliko (jih)
prevzemanja posameznih jezikovnih struktur na gre tako prav gotovo pripisati interferenci iz ita-
vseh jezikovnih ravneh. lijanščine.
Položaj osebka in zaimenskih tožilniških 17 Najpogostejši načini premeščanja stavčnih členov v zaznamova-
oblik nem besednem redu v sodobni italijanščini so premeščanje pred-
V slovenščini se v odvisnem stavku zaimenske meta na levo (Giorgio, io non lo conosco), na desno (Non lo conos-
tožilniške oblike umeščajo pred osebek in pove- co, Giorgio), nedoločeno jedro (it. tema sospeso) (Il professor Piva,
dek, medtem ko je v italijanščini osebek pred za- nessuno può dimenticarlo; Al professor Piva, nessuno [gli] affide-
imensko tožilniško obliko in glagolom. Funkcija rebbe un bambino; Di Giorgio, [ne] hanno parlato bene), topikali-
osebka je v italijanščini torej vezana na položaj v zacija (TUO FRATELLO ho visto; A TUO FRATELLO ho par-
stavku. Umeščanje osebka pred zaimensko tožil- lato; DI FILOSOFIA stavamo discutendo; A EDIMBURGO, ha
studiato), anaforična antepozicija (it. anteposizione anaforica) (La
stessa proposta fece poi il partito di maggioranza) ter antepozici-
ja kvantifikatorjev (it. anteposizione dei quantificatori) (Qualcosa
avrà fatto, nella vita; Di qualcosa avete parlato) (Benincà 2001).
besedni r ed kot pr imer italijanske inter fer ence v južnopr imorski slovenščini 55 si ne zaslužite da je situacija v luki kaj boljša ferenci iz drugih jezikov, pri govorcih južne Pri-
glede IPSA […]. (FRO) morske je zagotovo najmočnejša interferenca iz
italijanščine (42-44):
(37) Pol, ko bo on shodil, ko bova šla igrat
fuzbal, pol bom jaz se vključil v te zadeve. (42) Ko boste vi ga dali spat in imeli namen,
(AZ) da on hitro zaspi, ne bo hitro zaspal. (AZ)
(38) Se upira tistemu, kar jasno in nedvou- (43) klemen mislim da je strah o 15 časih
mno zahteva Zakon o delovnih razmerjih. malo odveč...ker še italjani jih v normalnem
(FRO) življenju ne uporabljajo tolko... (FC)
(39) Tisti trenutek, ko uspete, uspete se do- (44) In selekcija sedaj ne pride vec v postev,
takniti stranke na tak ali drugačen način […], ker sodisce ti bo zaposlilo na delovno mes-
je seveda bistveno večja možnost, da bomo to disponenta osnovnosolca, ce je v podreje-
tisto blago ne samo poskusili, ampak kasne- nem in prikritem razmerju opravljal zadolzi-
je tudi kupili. (AZ) tve slednjega. (FRO)
(40) Retrans ,ne bo pomagalo meni se jokat Umeščanje osebka pred zaimensko tožilni-
,pritoževat ,bo treba se organizirat in poiskat ško obliko se pri govorcih južne Primorske poja-
gazdo. (FRO) vlja tudi v enostavčni povedi (45):
(41) Boš moral se obrnit na Kreblja in Peča- (45) Tudi nikoli nihče te ne more pripraviti
novo oni so avtorji te zgodbe IPS (FRO) […]. (AZ)
V slovenščini se v odvisnem stavku povra- Zaznamovani besedni red
tne oblike nahajajo pred predmetom v orodni- Čeprav zaznamovani besedni red ni temeljni
ku (s tem iqu-jem) (36) in frazeološkim glagolom predmet analize pričujočega članka, navajamo
(uspete) (39). V enostavčni povedi in v nadreje- primer premeščanja predmeta na levo (it. dislo-
nem stavku se nahajajo za glagolom, ko je ta na cazione a sinistra) (46), saj menimo, da je prevze-
začetku stavka (38), za naklonskim glagolom manje zaznamovanega besednega reda posebno
(40) , (41) in pred pomožnikom za prihodnjih močan primer interference iz italijanščine v go-
(37), (40) in (41). Stalna raba povratnih oblik voru Slovenske Obale. Način premeščanja stav-
ob glagolu, kot jo prikazujejo zgornji primeri, je čnih členov v skladenjsko zaznamovanem bese-
bistveno preprostejša od rabe v slovenščini, kar dnem redu se v slovenščini bistveno razlikuje od
prav gotovo pripomore k njenemu intenzivnemu italijanščine17. Pojav premeščanja predmeta na
prevzemanju iz italijanščine. Tendenca k ekono- levo z ustreznim povzemanjem (it. ripresa pro-
mičnosti v jeziku je pogosto pomemben kriterij nominale) z zaimensko tožilniško obliko (jih)
prevzemanja posameznih jezikovnih struktur na gre tako prav gotovo pripisati interferenci iz ita-
vseh jezikovnih ravneh. lijanščine.
Položaj osebka in zaimenskih tožilniških 17 Najpogostejši načini premeščanja stavčnih členov v zaznamova-
oblik nem besednem redu v sodobni italijanščini so premeščanje pred-
V slovenščini se v odvisnem stavku zaimenske meta na levo (Giorgio, io non lo conosco), na desno (Non lo conos-
tožilniške oblike umeščajo pred osebek in pove- co, Giorgio), nedoločeno jedro (it. tema sospeso) (Il professor Piva,
dek, medtem ko je v italijanščini osebek pred za- nessuno può dimenticarlo; Al professor Piva, nessuno [gli] affide-
imensko tožilniško obliko in glagolom. Funkcija rebbe un bambino; Di Giorgio, [ne] hanno parlato bene), topikali-
osebka je v italijanščini torej vezana na položaj v zacija (TUO FRATELLO ho visto; A TUO FRATELLO ho par-
stavku. Umeščanje osebka pred zaimensko tožil- lato; DI FILOSOFIA stavamo discutendo; A EDIMBURGO, ha
studiato), anaforična antepozicija (it. anteposizione anaforica) (La
stessa proposta fece poi il partito di maggioranza) ter antepozici-
ja kvantifikatorjev (it. anteposizione dei quantificatori) (Qualcosa
avrà fatto, nella vita; Di qualcosa avete parlato) (Benincà 2001).
