Page 16 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 16
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 16Flančišča Na Bregah je toponim Flančišče sčasoma zaob-
Flančišča10 so bila najmanjše obdelovalne eno- jel prostorsko nekaj hektarjev velik nekdanji paš-
hereditatite izven domačega dvorišča, izrazito vezane nanik na meji z drnovsko Barovno. Na robovih in
pašnike in njihova obrobja v poplavni ravni- v notranjsoti tega pašnika so izpričana flančišča
ci. Navadno jih neposredno izdaja mikro topo- tako na Bregah (Sl. 2), kakor na Drnovem.14 Na
nim Flančišče, ki se nahaja znotraj območja, ki meji med Barnopakami in Flančišči so v daljšem
ga sicer pokriva nek drug, površinsko obsežnej- pasu izpričani majhni vrtovi za sajenje pese in ze-
ši toponim. Flančišče/a niso enaka vrtu oz. gredi, lja za kasnejši razsad,15 kar prav tako ustreza flan-
ki je bila vezana na domače dvorišče, niti njivi s čiščem.
(po)vrtninami, t. i. zeljnikom, ki je po sestavi po-
sevkov dejansko razširjen vrt, le da se lahko (od Iz Gorenjih Skopic je znan naslednji opis:
doma) nahaja na do nekaj sto metrov oddaljeni
rodovitnejši njivi. Flančišča zato morda najbo- Flančišče. Spomin mi seže v pretekla leta,
lje opredeljuje izraz gojitveni vrt, kot prostor za nazaj v mojo mladost, ko si je naša mama v
vzgojo in množenje rastlin, ki so jih kasneje pre- zgodnji spomladi, kot so včasih rekli – ko se
sajali na njive/vrtove na različnih delih polja. ptički ženijo, naložila samokolnico dobrega
gnoja in ga peljala po makadamski cesti do
Flančišča so obujali v zgodnji pomladi, na konca vasi, in še ven. Tam smo kraj imenova-
njih pa so največ gojili sadike zelja in pese. V času li Flančišče. Bilo je v grmovju. Rasel je črni
po presaditvi na njive (Gl. Ilovica), so flančišče, trn. Tam je imela vsaka hiša gredico, da so si
do drugega leta povsem opustili, nato pa zopet spomladi posejali flance za zelje. Trnje okoli
iskali novo rodovitno mesto za sejanje, občasno je z vinkom obsekala, zemljo prelopatala in
pa so ponovno obudili tudi staro mesto. Pri tem zagnojila. V velikem tednu, na veliki petek,
je šlo za izkoriščanje določenih predelov pašni- je vzela seme, ki si ga je sama vzgojila, vzela
kov na najrodovitnejših mikrolokacijah, ki jih grablje in šla posejat seme. Ko pa je prišlo ob-
danes lahko naznanja toponim Flančišče (Rih- dobje za sejanje, je gospodar vzel koš in šel
ter 2015, 24–25). Pogosto je šlo za poraščene pre- populiti flance in jih prinesel na zelnik, kjer
dele, ki jih je bilo potrebno v celoti ali deloma smo flance posadili z lesenimi klini. Po tem
izkrčiti.11 Preko do slej zbranih podatkov smo smo pazili, da njiva ni ozelenela. Če je še bilo
flančišča kot toponime odkrili na Drnovem, vreme naklonjeno, je bilo zelja, da smo na-
Bregah, Vihrah in na Gorenjih Skopicah. polnili polno vinsko kad. Bilo ga je za celo
leto. (Vodopivec 2008, p. 30).
Na Drnovem je bilo Flančišče mikrotopo-
nim za rodoviten prostor v sklopu ledine, ki jo Gorenjeskopiško Flančišče je kasneje, po razde-
opredeljuje toponim Trebež in njene soseščine, litvi skupnih površin, zajemalo »27 parcelic, veli-
znotraj več hektarjev velikega osrednjega vaške- kosti po 2-3are. «16
ga pašnika Barovna.
Flančišče torej (v današnjem smislu) posne-
Tu so imele ženske flančišča, vsaka eno gre- ma domačo rodovitno in gnojeno vrtno gredi-
do po 5x5m.12 Vsak je imel eno gredo, kot co, vendar na dislociranem koščku zemljišča, na-
soba veliko, tam so si posejale flance, pa peso, vadno znotraj večjega pašnika, kjer se vsako leto
po tem pa so tisto pukale in presajale po nji- išče in izkorišča spočite in rodovitne predele, ki
vah.13 so nastajali z grmovno preperlino v povrhnjici.
Bistvena prednost tako odbranih površin je nji-
10 Iz nem. Pflanze, kot rastlina ali narečno flanc. V obravnavanih vaseh hova rodovitnost, ne da bi jih bilo potrebno gno-
je flanc sinonim za sadiko zelja. jiti z domačim gnojem, ki ga je vselej primanjko-
11 Informator VMA, TTR. 14 Informator VMA, FSI, VER, RVA.
12 Informator RVA.
13 Informator RVA. 15 Informator VER.
16 Informator XSX-MST.
Flančišča10 so bila najmanjše obdelovalne eno- jel prostorsko nekaj hektarjev velik nekdanji paš-
hereditatite izven domačega dvorišča, izrazito vezane nanik na meji z drnovsko Barovno. Na robovih in
pašnike in njihova obrobja v poplavni ravni- v notranjsoti tega pašnika so izpričana flančišča
ci. Navadno jih neposredno izdaja mikro topo- tako na Bregah (Sl. 2), kakor na Drnovem.14 Na
nim Flančišče, ki se nahaja znotraj območja, ki meji med Barnopakami in Flančišči so v daljšem
ga sicer pokriva nek drug, površinsko obsežnej- pasu izpričani majhni vrtovi za sajenje pese in ze-
ši toponim. Flančišče/a niso enaka vrtu oz. gredi, lja za kasnejši razsad,15 kar prav tako ustreza flan-
ki je bila vezana na domače dvorišče, niti njivi s čiščem.
(po)vrtninami, t. i. zeljnikom, ki je po sestavi po-
sevkov dejansko razširjen vrt, le da se lahko (od Iz Gorenjih Skopic je znan naslednji opis:
doma) nahaja na do nekaj sto metrov oddaljeni
rodovitnejši njivi. Flančišča zato morda najbo- Flančišče. Spomin mi seže v pretekla leta,
lje opredeljuje izraz gojitveni vrt, kot prostor za nazaj v mojo mladost, ko si je naša mama v
vzgojo in množenje rastlin, ki so jih kasneje pre- zgodnji spomladi, kot so včasih rekli – ko se
sajali na njive/vrtove na različnih delih polja. ptički ženijo, naložila samokolnico dobrega
gnoja in ga peljala po makadamski cesti do
Flančišča so obujali v zgodnji pomladi, na konca vasi, in še ven. Tam smo kraj imenova-
njih pa so največ gojili sadike zelja in pese. V času li Flančišče. Bilo je v grmovju. Rasel je črni
po presaditvi na njive (Gl. Ilovica), so flančišče, trn. Tam je imela vsaka hiša gredico, da so si
do drugega leta povsem opustili, nato pa zopet spomladi posejali flance za zelje. Trnje okoli
iskali novo rodovitno mesto za sejanje, občasno je z vinkom obsekala, zemljo prelopatala in
pa so ponovno obudili tudi staro mesto. Pri tem zagnojila. V velikem tednu, na veliki petek,
je šlo za izkoriščanje določenih predelov pašni- je vzela seme, ki si ga je sama vzgojila, vzela
kov na najrodovitnejših mikrolokacijah, ki jih grablje in šla posejat seme. Ko pa je prišlo ob-
danes lahko naznanja toponim Flančišče (Rih- dobje za sejanje, je gospodar vzel koš in šel
ter 2015, 24–25). Pogosto je šlo za poraščene pre- populiti flance in jih prinesel na zelnik, kjer
dele, ki jih je bilo potrebno v celoti ali deloma smo flance posadili z lesenimi klini. Po tem
izkrčiti.11 Preko do slej zbranih podatkov smo smo pazili, da njiva ni ozelenela. Če je še bilo
flančišča kot toponime odkrili na Drnovem, vreme naklonjeno, je bilo zelja, da smo na-
Bregah, Vihrah in na Gorenjih Skopicah. polnili polno vinsko kad. Bilo ga je za celo
leto. (Vodopivec 2008, p. 30).
Na Drnovem je bilo Flančišče mikrotopo-
nim za rodoviten prostor v sklopu ledine, ki jo Gorenjeskopiško Flančišče je kasneje, po razde-
opredeljuje toponim Trebež in njene soseščine, litvi skupnih površin, zajemalo »27 parcelic, veli-
znotraj več hektarjev velikega osrednjega vaške- kosti po 2-3are. «16
ga pašnika Barovna.
Flančišče torej (v današnjem smislu) posne-
Tu so imele ženske flančišča, vsaka eno gre- ma domačo rodovitno in gnojeno vrtno gredi-
do po 5x5m.12 Vsak je imel eno gredo, kot co, vendar na dislociranem koščku zemljišča, na-
soba veliko, tam so si posejale flance, pa peso, vadno znotraj večjega pašnika, kjer se vsako leto
po tem pa so tisto pukale in presajale po nji- išče in izkorišča spočite in rodovitne predele, ki
vah.13 so nastajali z grmovno preperlino v povrhnjici.
Bistvena prednost tako odbranih površin je nji-
10 Iz nem. Pflanze, kot rastlina ali narečno flanc. V obravnavanih vaseh hova rodovitnost, ne da bi jih bilo potrebno gno-
je flanc sinonim za sadiko zelja. jiti z domačim gnojem, ki ga je vselej primanjko-
11 Informator VMA, TTR. 14 Informator VMA, FSI, VER, RVA.
12 Informator RVA.
13 Informator RVA. 15 Informator VER.
16 Informator XSX-MST.
