Page 63 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 63
»Prekrasni arhitektov sen o našem Pantheonu«
– Plečnikovi neuresničeni načrt za slavnostno pokopališče

zaslužnih Slovencev

Franci Lazarini, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor in ZRC SAZU,
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Ljubljana

Prispevek obravnava neuresničene načrte Jožeta Plečnika za »Častno pokopališče zaslužnih Sloven- 63
cev«. V sklopu urbanističnega urejanja Bežigrada, severnega dela Ljubljane, se je arhitekt posvetil tudi
ureditvi območja opuščenega pokopališča pri sv. Krištofu, kjer bi poleg povečave tamkajšnje cerkve in
gradnje novega monumentalnega sakralnega objekta (Hrama slave) uredili tudi spominski park, ki bi
kot Slovenski panteon ključno pripomogel h kreiranju zgodovinskega spomina in spodbujanju naro-
dne zavesti. Projekt zaradi drugačnih želja lastnika zemljišča, ljubljanske škofije, ni bil uresničen, njegov
edini ostanek je spominski park Navje, ki že zaradi majhnih dimenzij nikoli ni igral vloge, kot bi jo pr-
votna zamisel.
Ključne besede: Jože Plečnik, Ljubljana, Navje, nacionalni panteon, zgodovinski spomin

The article discusses the unexecuted plans for “Honorary cemetery of important Slovenians”, designed

by architect Jože Plečnik. In the frame of urban planning of Bežigrad, northern part of Ljubljana, the ar-

chitect also dealt with the territory of the abandoned St. Christopher cemetery, where the enlargement

of St. Christopher church, new monumental church (Hall of Fame) as well as memorial park has been

planned. The latter should become a Slovenian Pantheon and as such play an important role in creat-

ing historical memory and promoting national consciousness. Due to the different wishes of the own-

er of the area, Diocese of Ljubljana, the project was never executed, its only remaining is Navje memori-

al park, which has, due to much smaller dimension, never played the same role as Plečnik’s original idea

would.

Key words: Jože Plečnik, Ljubljana, Navje, national pantheon, historical memory
Dvajseta in trideseta leta 20. stoletja pred-
stavljajo obdobje, ko je Ljubljana precej pretežno neuresničene načrte za ureditev obmo-
spremenila svoj videz. K temu je poleg čja opuščenega pokopališča pri svetem Krištofu
za Bežigradom. Medtem ko so se starejše študije
precejšnjega povečanja prebivalstva prispevala ukvarjale zlasti z urbanističnim pomenom pro-
težnja, da bi prestolnica Slovencev v novi državi jektov (Prelovšek 1992, 276; Krečič 1992, 219–
južnih Slovanov dobila vse za narod pomembne 24; Stabenow 1996, 62–66; Prelovšek 2017, 328–
kulturne ustanove in njim pripadajoče objekte, 29), monumentalno cerkvijo (t. i. Hramom slave)
pa tudi, da bi izgubila videz avstrijskega provin- (Prelovšek 1992, 306–7; Prelovšek 2017, 365–66)
cialnega mesta, pri čemer je ključno vlogo igral ali povečavo nekdanje pokopališke cerkve sv.
arhitekt Jože Plečnik (1872–1957), s svojimi iz- Krištofa (Krečič 1992, 257–61; Valena 2013, 348),
jemnimi arhitekturnimi in urbanističnimi re- pa se pričujoči prispevek osredotoča na neuresni-
šitvami. Pričujoči prispevek obravnava njegove čene načrte za ureditev slavnostnega pokopališča

doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.7(1)63-77
   58   59   60   61   62   63   64   65   66   67   68