Page 64 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 64
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 64
hereditati
Slika 1: Jože Plečnik: Regulacijski načrt za Svetokrižki okraj, Ljubljana, 1928 (po: Plečnik 1929).
zaslužnih Slovencev, s katerim bi mesto dobilo ta zasnoval skladno s sodobnimi urbanistični-
svojevrsten nacionalni spomenik, ki bi imel po- mi smernicami, s pravokotno se sekajočo ulič-
membno vlogo pri oblikovanju narodne zavesti no mrežo in prestavitvijo železniške proge, ki
in spodbujanju domoljubja. bi omogočila nadaljevanje glavnih cest iz centra
(Fabiani 1899, 5–12; Pozzetto 1983, 37–38; Kre-
Bežigrad, severni del Ljubljane, je v obrav- čič 1992, 221–22; Pozzetto 1997, 110–11; Mihelič
navanem času izmed vseh mestnih predelov do- 2008, 9), pa je do večjih gradbenih posegov prišlo
živel največji gradbeni razcvet. Medtem ko je prvi šele po prvi svetovni vojni, pri čemer se je Fabia-
urbanistični načrt za Bežigrad že leta 1898 izde- nijev načrt, uradno odobren 1901, izkazal za neiz-
lal Maks Fabiani (1865–1962), ki je ta del mes-
hereditati
Slika 1: Jože Plečnik: Regulacijski načrt za Svetokrižki okraj, Ljubljana, 1928 (po: Plečnik 1929).
zaslužnih Slovencev, s katerim bi mesto dobilo ta zasnoval skladno s sodobnimi urbanistični-
svojevrsten nacionalni spomenik, ki bi imel po- mi smernicami, s pravokotno se sekajočo ulič-
membno vlogo pri oblikovanju narodne zavesti no mrežo in prestavitvijo železniške proge, ki
in spodbujanju domoljubja. bi omogočila nadaljevanje glavnih cest iz centra
(Fabiani 1899, 5–12; Pozzetto 1983, 37–38; Kre-
Bežigrad, severni del Ljubljane, je v obrav- čič 1992, 221–22; Pozzetto 1997, 110–11; Mihelič
navanem času izmed vseh mestnih predelov do- 2008, 9), pa je do večjih gradbenih posegov prišlo
živel največji gradbeni razcvet. Medtem ko je prvi šele po prvi svetovni vojni, pri čemer se je Fabia-
urbanistični načrt za Bežigrad že leta 1898 izde- nijev načrt, uradno odobren 1901, izkazal za neiz-
lal Maks Fabiani (1865–1962), ki je ta del mes-
