Page 68 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 68
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 68
hereditati
Slika 3: Jože Plečnik: Hram slave, Ljubljana, 1932, zunanjščina in prerez (Muzej in galerije mesta Ljubljane, Plečnikova
zbirka).
skega naroda, nacionalna gibanja pa preganjana, nu, po svoji pietetni, spominski, pa tudi vzgojni
zato lahko v tem drznem projektu vidimo tudi in izobraževalni vlogi, skratka vlogi nacionalne-
neke vrste tihi protest proti uradni politiki beo- ga panteona, medtem ko so njihove formalne re-
grajskih krogov. šitve popolnoma različne. V obeh poljskih pri-
merih gre za grobnice znotraj cerkve, v češkem
Arhitekturne zglede za Plečnikove načrte, za monumentalno grobnico na osrednjem po-
zlasti za monumentalni Hram slave, je predstavil kopališču, še najbližji po formalni plati je Miro-
že Damjan Prelovšek (Prelovšek 1992, 307; Pre- goj, kjer Stele izpostavi zlasti arkade, pod kateri-
lovšek 2017, 365), medtem ko se dosedanji razi- mi so grobovi. Slednje, zgrajene med letoma 1879
skovalci niso posvečali viru same ideje »našega in 1917 po načrtih Hermana Bolléja (1845–1926)
Pantheona« (Stele 1933, 71). Stele v predstavitvi (Premerl 2000, 74–76), spominjajo na arkade, ki
projekta v Domu in svetu omenja nekaj spome- si jih je Plečnik zamislil za okvir parkovnega pre-
nikov pri slovanskih narodih, ki igrajo podobno dela slavnostnega pokopališča.
spominsko in narodno konstitutivno vlogo, kot
bi jih imela Plečnikova zamisel; Vavel in Skałko Ideja nacionalnega spomenika, med katere
v Krakovu, Slavín na praškem Vyšehradu in Mi- sodijo tudi »nacionalni panteoni«, je bila v 19.
rogoj v Zagrebu (Stele 1933, 71). Vsi našteti so in začetku 20. stoletja precej aktualna v evrop-
Plečnikovem načrtu sorodni predvsem po name- ski arhitekturi, tako so bili Plečniku na voljo naj-
hereditati
Slika 3: Jože Plečnik: Hram slave, Ljubljana, 1932, zunanjščina in prerez (Muzej in galerije mesta Ljubljane, Plečnikova
zbirka).
skega naroda, nacionalna gibanja pa preganjana, nu, po svoji pietetni, spominski, pa tudi vzgojni
zato lahko v tem drznem projektu vidimo tudi in izobraževalni vlogi, skratka vlogi nacionalne-
neke vrste tihi protest proti uradni politiki beo- ga panteona, medtem ko so njihove formalne re-
grajskih krogov. šitve popolnoma različne. V obeh poljskih pri-
merih gre za grobnice znotraj cerkve, v češkem
Arhitekturne zglede za Plečnikove načrte, za monumentalno grobnico na osrednjem po-
zlasti za monumentalni Hram slave, je predstavil kopališču, še najbližji po formalni plati je Miro-
že Damjan Prelovšek (Prelovšek 1992, 307; Pre- goj, kjer Stele izpostavi zlasti arkade, pod kateri-
lovšek 2017, 365), medtem ko se dosedanji razi- mi so grobovi. Slednje, zgrajene med letoma 1879
skovalci niso posvečali viru same ideje »našega in 1917 po načrtih Hermana Bolléja (1845–1926)
Pantheona« (Stele 1933, 71). Stele v predstavitvi (Premerl 2000, 74–76), spominjajo na arkade, ki
projekta v Domu in svetu omenja nekaj spome- si jih je Plečnik zamislil za okvir parkovnega pre-
nikov pri slovanskih narodih, ki igrajo podobno dela slavnostnega pokopališča.
spominsko in narodno konstitutivno vlogo, kot
bi jih imela Plečnikova zamisel; Vavel in Skałko Ideja nacionalnega spomenika, med katere
v Krakovu, Slavín na praškem Vyšehradu in Mi- sodijo tudi »nacionalni panteoni«, je bila v 19.
rogoj v Zagrebu (Stele 1933, 71). Vsi našteti so in začetku 20. stoletja precej aktualna v evrop-
Plečnikovem načrtu sorodni predvsem po name- ski arhitekturi, tako so bili Plečniku na voljo naj-
