Page 67 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 67
ia universitatis
»pr ekr asni ar hitektov sen o našem pantheonu« 67
Slika 2: Jože Plečnik: Načrt ureditve Častnega pokopališča zaslužnih Slovencev, Ljubljana, 1932 (po: Stele 1933).
pokopališče, ki se je nahajalo vzhodno od sta- po letu 1918 vstopil v novo politično stvarno-
rih arkad in je tvorilo samostojno celoto, odstra- st, pri čemer pa bi morali že v začetku določiti,
nili oziroma nadomestili s parkom (Stele 1933, nagrobnike katerih oseb bi prezentirali, v čiga-
65–66; Stele 1940, 46–47; Piškur in Žitko 1997, vi pristojnosti bi bil njihov izbor ipd. V času prve
10).10 Plečnikova rešitev ne bi v enem zamahu re- jugoslovanske države smo Slovenci dobili raz-
šila le vprašanja opuščenega pokopališča in pre- lične ustanove nacionalnega pomena (npr. Uni-
majhne cerkve, temveč bi vzpostavila pomem- verzo Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v
ben spominski kompleks, kombinacijo arhitek- Ljubljani, Univerzitetno biblioteko, Akademijo
ture, nagrobnih spomenikov in zelenih površin, znanosti in umetnosti, Narodno galerijo), Pleč-
katerega pomen bi daleč presegal okvire Ljublja- nik pa se je lotil načrtov za vrsto objektov, kate-
ne in za katerega bi se po Steletovem mnenju mo- rih pomen je daleč presegal mestni nivo (npr. ka-
ral zavzeti ves slovenski narod (Stele 1933, 65; Ste- snejšo Narodno in univerzitetno knjižnico, neu-
le 1940, 46). resničeni načrti za Univerzo in Narodno galerijo
v Tivoliju, Banske dvore, Aleksandrove propile-
Ta vseslovenski spomenik bi predstavljal je, med drugo svetovno vojno pa npr. za Akade-
enega od ključnih elementov oblikovanja naro- mijo znanosti in umetnosti, Odeon)11 in poko-
dne zavesti in bi sodil med tiste narodotvorne pališče pomembnih Slovencev s Hramom slave
spomenike, ki so jih po tedanjih predstavah ime- bi zasedalo osrednjo vlogo med njimi. Posebej pa
li vsi razviti narodi. »Častno pokopališče zaslu- je potrebno poudariti še en pomen načrta, o ka-
žnih Slovencev« (Stele 1933, 65; Stele 1940, 46) terem v javnosti seveda ni bilo govora. Načrt je
bi imelo tudi izjemno vlogo pri kreiranju zgo- nastal v času šestojanuarske diktature, ko je bila
dovinskega spomina slovenskega naroda, ki je poudarjena unitaristična ideja enega jugoslovan-
10 Evangeličansko pokopališče, na katerem so prenehali pokopavati 11 O neuresničenih načrtih za Ljubljano: Krečič 1990; Krečič et al.
1934, je tudi po ureditvi Navja ostalo na svojem mestu, odstranili so 2007.
ga šele 1956 in posmrtne ostanke prenesli na Žale (Piškur in Žitko
1997, 12, 18).
»pr ekr asni ar hitektov sen o našem pantheonu« 67
Slika 2: Jože Plečnik: Načrt ureditve Častnega pokopališča zaslužnih Slovencev, Ljubljana, 1932 (po: Stele 1933).
pokopališče, ki se je nahajalo vzhodno od sta- po letu 1918 vstopil v novo politično stvarno-
rih arkad in je tvorilo samostojno celoto, odstra- st, pri čemer pa bi morali že v začetku določiti,
nili oziroma nadomestili s parkom (Stele 1933, nagrobnike katerih oseb bi prezentirali, v čiga-
65–66; Stele 1940, 46–47; Piškur in Žitko 1997, vi pristojnosti bi bil njihov izbor ipd. V času prve
10).10 Plečnikova rešitev ne bi v enem zamahu re- jugoslovanske države smo Slovenci dobili raz-
šila le vprašanja opuščenega pokopališča in pre- lične ustanove nacionalnega pomena (npr. Uni-
majhne cerkve, temveč bi vzpostavila pomem- verzo Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v
ben spominski kompleks, kombinacijo arhitek- Ljubljani, Univerzitetno biblioteko, Akademijo
ture, nagrobnih spomenikov in zelenih površin, znanosti in umetnosti, Narodno galerijo), Pleč-
katerega pomen bi daleč presegal okvire Ljublja- nik pa se je lotil načrtov za vrsto objektov, kate-
ne in za katerega bi se po Steletovem mnenju mo- rih pomen je daleč presegal mestni nivo (npr. ka-
ral zavzeti ves slovenski narod (Stele 1933, 65; Ste- snejšo Narodno in univerzitetno knjižnico, neu-
le 1940, 46). resničeni načrti za Univerzo in Narodno galerijo
v Tivoliju, Banske dvore, Aleksandrove propile-
Ta vseslovenski spomenik bi predstavljal je, med drugo svetovno vojno pa npr. za Akade-
enega od ključnih elementov oblikovanja naro- mijo znanosti in umetnosti, Odeon)11 in poko-
dne zavesti in bi sodil med tiste narodotvorne pališče pomembnih Slovencev s Hramom slave
spomenike, ki so jih po tedanjih predstavah ime- bi zasedalo osrednjo vlogo med njimi. Posebej pa
li vsi razviti narodi. »Častno pokopališče zaslu- je potrebno poudariti še en pomen načrta, o ka-
žnih Slovencev« (Stele 1933, 65; Stele 1940, 46) terem v javnosti seveda ni bilo govora. Načrt je
bi imelo tudi izjemno vlogo pri kreiranju zgo- nastal v času šestojanuarske diktature, ko je bila
dovinskega spomina slovenskega naroda, ki je poudarjena unitaristična ideja enega jugoslovan-
10 Evangeličansko pokopališče, na katerem so prenehali pokopavati 11 O neuresničenih načrtih za Ljubljano: Krečič 1990; Krečič et al.
1934, je tudi po ureditvi Navja ostalo na svojem mestu, odstranili so 2007.
ga šele 1956 in posmrtne ostanke prenesli na Žale (Piškur in Žitko
1997, 12, 18).
