Page 66 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 66
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 66nje za usodo starega pokopališča, tako je na pri-čala finančna sredstva. Izjemno monumental-
mer v strahu pred njegovo odstranitvijo klasični no stavbo, za katero je načrte izrisal arhitektov
hereditatifilolog in glasbenik Marko Bajuk (1882–1961) iz-študent Edvard Ravnikar (1907–1993), po drugi
dal popis nagrobnikov pomembnih osebnosti na svetovni vojni eden vodilnih slovenskih arhitek-
obeh osrednjih ljubljanskih pokopališčih (Bajuk tov, bi poudarjal visok ploščat koničast zvonik
1930); slednji je predstavljal eno od izhodišč za (Plečnik 1937, s. p.; Gollmann 2005, 33),6 ki po-
kasnejši izbor nagrobnikov v spominskem parku dobno kot nekateri drugi detajli spominja na v
(Piškur in Žitko 1997, 9). tistem času dograjeno Plečnikovo cerkev Srca Je-
zusovega v Pragi (zgrajena 1928–1932) (Prelovšek
Možnosti za realizacijo Plečnikovih načrtov 1992, 307; Prelovšek 2017, 365).7 Hram slave bi na
za park slavnih so se pokazale v začetku tridese- obeh straneh obdajal drevored, ki bi obiskoval-
tih let, ko se je poleg želje po ureditvi središča Be- ce pripeljal do preostanka pokopališča, preureje-
žigrada pojavila tudi potreba po večji cerkvi, saj nega v spominski park. Arhitektu so izhodišče
je bila pri sv. Krištofu načrtovana ustanovitev za njegovo načrtovanje predstavljale klasicistične
župnije, kar se je zgodilo 1. januarja 1934 (Zakraj- arkade na vzhodnem robu pokopališča, zgrajene
šek 1940, 66). Plečniku se je tedaj ponudila izje- 1865 (Piškur in Žitko 1997, 10; Sapač 2015, 483).8
mna priložnost, v eni potezi rešiti oba navedena Pravokotno na njih bi na obeh straneh postavil
problema, hkrati pa prispevati pomemben spo- nove arkade, ki bi skupaj z obstoječimi v tlorisu
menik slovenski preteklosti in kulturi. Slednji bi tvorile obliko črke U. Na tak način bi zamejeva-
imel ključno vlogo pri krepitvi narodne zavesti, le večjo parkovno površino. Na zahodni strani,
pa tudi pri generiranju narodovega zgodovinske- ob Hramu slave, bi bile zgrajene prehodne arka-
ga spomina. Skladno z ambicioznimi načrti, iz- de, nekakšen vhod na spominski park, tem pa bi
delanimi leta 1932 (Hrausky et al. 1996, 184), ki proti vzhodu sledil glavni del pokopališča s »sis-
jih je javnosti v reviji Dom in svet leto dni kasne- temom ograjenih malih pokopališč« (osrednji
je predstavil umetnostni zgodovinar dr. France del), grobnicami (ob južnem zidu) ter nasadi in
Stele (1886–1972), bi novo ureditev dobilo celot- grobovi (na trikotnem delu ob severnem zidu).
no območje opuščenega pokopališča, le njegov Med grobnicami glavnega dela pokopališča in
severozahodni vogal bi »žrtvovali« za novo Lin- arkadami za Hramom slave bi stal govorniški
hartovo cesto, v severovzhodnem pa zgradili šol- oder, severno steno pa bi z zunanje strani dopol-
sko poslopje (Stele 1933, 65; Stele 1940, 45–46). njeval niz trgovskih lokalov, ki bi usmerjal po-
Ker zaradi finančnih razlogov ni bilo verjetno, tek Linhartove ceste. Najpomembnejše nagrob-
da bi Bežigrad v kratkem dobil novo svetišče, je ne spomenike je arhitekt nameraval ohraniti in
Plečnik izdelal načrte za prizidek h Krištofovi situ ali pa postaviti ob prizidek k cerkvi sv. Kri-
cerkvi, kasnejšo cerkev sv. Cirila in Metoda, ki štofa oziroma dostop do Hrama slave.9 Sočasno z
je bila ena najizvirnejših povečav sakralnih stavb ureditvijo spominskega parka bi evangeličansko
pri nas. Zasnovana je bila tako, da bi, ko bo ne-
koč zgrajena nova cerkev, stara lahko prevzela 6 Muzej in galerije mesta Ljubljane, Plečnikova zbirka, načrti za
vlogo župnijske dvorane (Stele 1933, 65–66; Ste- Hram slave. Gollmann 2005, 33, ob predstavitvi projekta zgolj pa-
le 1940, 46, 48; Prelovšek 1992, 307; Valena 2013, všalno navaja, da gre za načrt cerkve, ne pa tudi katere. Ostale mo-
248; Prelovšek 2017, 365). Med povečano župnij- nografske predstavitve Ravnikarja načrta ne obravnavajo.
sko cerkvijo in novo stanovanjsko hišo severno
od nje, bi ležal tudi vhod v celoten kompleks. 7 Temeljna literatura o cerkvi Srca Jezusovega v Pragi: Prelovšek
Prizidek h Krištofovi cerkvi bi s svojo neobičajno 1992, 229–35; Krečič 1992, 126–31; Prelovšek 1996, 565–79; Hrausky
lego usmerjal z drevoredoma obdano glavno pot, et al. 1998, 165–74; Prelovšek 2017, 232–44.
ki bi se iztekla v veliki cerkvi, posvečeni sv. Ciri-
lu in Metodu, sicer pa imenovani Hram slave, ki 8 Glede na lego rizalita, lahko sklepamo, da so bile klasicistične arka-
bila zgrajena vzhodno ob obstoječe, ko bi zadoš- de že prvotno zamišljene v večjem obsegu in so bile le delno zgraje-
ne (Sapač 2015, 483).
9 France Stele je v tem času sestavil seznam 121 nagrobnikov, ki jih je
potrebno ohraniti bodisi zaradi zgodovinskega pomena bodisi za-
radi oblikovnih značilnosti. Omenjene spomenike je mestna upra-
va leta 1932 tudi pravno zaščitila (Piškur in Žitko 1997, 10).
mer v strahu pred njegovo odstranitvijo klasični no stavbo, za katero je načrte izrisal arhitektov
hereditatifilolog in glasbenik Marko Bajuk (1882–1961) iz-študent Edvard Ravnikar (1907–1993), po drugi
dal popis nagrobnikov pomembnih osebnosti na svetovni vojni eden vodilnih slovenskih arhitek-
obeh osrednjih ljubljanskih pokopališčih (Bajuk tov, bi poudarjal visok ploščat koničast zvonik
1930); slednji je predstavljal eno od izhodišč za (Plečnik 1937, s. p.; Gollmann 2005, 33),6 ki po-
kasnejši izbor nagrobnikov v spominskem parku dobno kot nekateri drugi detajli spominja na v
(Piškur in Žitko 1997, 9). tistem času dograjeno Plečnikovo cerkev Srca Je-
zusovega v Pragi (zgrajena 1928–1932) (Prelovšek
Možnosti za realizacijo Plečnikovih načrtov 1992, 307; Prelovšek 2017, 365).7 Hram slave bi na
za park slavnih so se pokazale v začetku tridese- obeh straneh obdajal drevored, ki bi obiskoval-
tih let, ko se je poleg želje po ureditvi središča Be- ce pripeljal do preostanka pokopališča, preureje-
žigrada pojavila tudi potreba po večji cerkvi, saj nega v spominski park. Arhitektu so izhodišče
je bila pri sv. Krištofu načrtovana ustanovitev za njegovo načrtovanje predstavljale klasicistične
župnije, kar se je zgodilo 1. januarja 1934 (Zakraj- arkade na vzhodnem robu pokopališča, zgrajene
šek 1940, 66). Plečniku se je tedaj ponudila izje- 1865 (Piškur in Žitko 1997, 10; Sapač 2015, 483).8
mna priložnost, v eni potezi rešiti oba navedena Pravokotno na njih bi na obeh straneh postavil
problema, hkrati pa prispevati pomemben spo- nove arkade, ki bi skupaj z obstoječimi v tlorisu
menik slovenski preteklosti in kulturi. Slednji bi tvorile obliko črke U. Na tak način bi zamejeva-
imel ključno vlogo pri krepitvi narodne zavesti, le večjo parkovno površino. Na zahodni strani,
pa tudi pri generiranju narodovega zgodovinske- ob Hramu slave, bi bile zgrajene prehodne arka-
ga spomina. Skladno z ambicioznimi načrti, iz- de, nekakšen vhod na spominski park, tem pa bi
delanimi leta 1932 (Hrausky et al. 1996, 184), ki proti vzhodu sledil glavni del pokopališča s »sis-
jih je javnosti v reviji Dom in svet leto dni kasne- temom ograjenih malih pokopališč« (osrednji
je predstavil umetnostni zgodovinar dr. France del), grobnicami (ob južnem zidu) ter nasadi in
Stele (1886–1972), bi novo ureditev dobilo celot- grobovi (na trikotnem delu ob severnem zidu).
no območje opuščenega pokopališča, le njegov Med grobnicami glavnega dela pokopališča in
severozahodni vogal bi »žrtvovali« za novo Lin- arkadami za Hramom slave bi stal govorniški
hartovo cesto, v severovzhodnem pa zgradili šol- oder, severno steno pa bi z zunanje strani dopol-
sko poslopje (Stele 1933, 65; Stele 1940, 45–46). njeval niz trgovskih lokalov, ki bi usmerjal po-
Ker zaradi finančnih razlogov ni bilo verjetno, tek Linhartove ceste. Najpomembnejše nagrob-
da bi Bežigrad v kratkem dobil novo svetišče, je ne spomenike je arhitekt nameraval ohraniti in
Plečnik izdelal načrte za prizidek h Krištofovi situ ali pa postaviti ob prizidek k cerkvi sv. Kri-
cerkvi, kasnejšo cerkev sv. Cirila in Metoda, ki štofa oziroma dostop do Hrama slave.9 Sočasno z
je bila ena najizvirnejših povečav sakralnih stavb ureditvijo spominskega parka bi evangeličansko
pri nas. Zasnovana je bila tako, da bi, ko bo ne-
koč zgrajena nova cerkev, stara lahko prevzela 6 Muzej in galerije mesta Ljubljane, Plečnikova zbirka, načrti za
vlogo župnijske dvorane (Stele 1933, 65–66; Ste- Hram slave. Gollmann 2005, 33, ob predstavitvi projekta zgolj pa-
le 1940, 46, 48; Prelovšek 1992, 307; Valena 2013, všalno navaja, da gre za načrt cerkve, ne pa tudi katere. Ostale mo-
248; Prelovšek 2017, 365). Med povečano župnij- nografske predstavitve Ravnikarja načrta ne obravnavajo.
sko cerkvijo in novo stanovanjsko hišo severno
od nje, bi ležal tudi vhod v celoten kompleks. 7 Temeljna literatura o cerkvi Srca Jezusovega v Pragi: Prelovšek
Prizidek h Krištofovi cerkvi bi s svojo neobičajno 1992, 229–35; Krečič 1992, 126–31; Prelovšek 1996, 565–79; Hrausky
lego usmerjal z drevoredoma obdano glavno pot, et al. 1998, 165–74; Prelovšek 2017, 232–44.
ki bi se iztekla v veliki cerkvi, posvečeni sv. Ciri-
lu in Metodu, sicer pa imenovani Hram slave, ki 8 Glede na lego rizalita, lahko sklepamo, da so bile klasicistične arka-
bila zgrajena vzhodno ob obstoječe, ko bi zadoš- de že prvotno zamišljene v večjem obsegu in so bile le delno zgraje-
ne (Sapač 2015, 483).
9 France Stele je v tem času sestavil seznam 121 nagrobnikov, ki jih je
potrebno ohraniti bodisi zaradi zgodovinskega pomena bodisi za-
radi oblikovnih značilnosti. Omenjene spomenike je mestna upra-
va leta 1932 tudi pravno zaščitila (Piškur in Žitko 1997, 10).
