Page 92 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 92
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 92umetnin ni veliko dogajalo, najverjetneje zara-V tem času je prišlo tudi do pomembnega
di vstopnih pogajanj Slovenije v Evropsko unijo. premika: izr. prof. dr. Sonja Ana Hoyer je odkri-
hereditati la nahajališča večine še pogrešanih umetnin iz
Največji preboj se je zgodil, ko so italijan- samostana sv. Ane. Rezultat odkritja je bil izid
ske oblasti 15. maja 2002 sklicale tiskovno kon- temeljne monografije, ki obravnava problema-
ferenco, na kateri je italijanski državni podse- tiko odtujevanja umetnin s področja današnje
kretar na Ministrstvu za dediščino in kulturne Slovenije, V Italiji zadržane umetnine iz Kopra,
dejavnosti Vittorio Sgarbi predstavil razloge, ki Izole, Pirana. Pomen monografije je predvsem v
naj bi botrovali odprtju 11 zabojev z umetnina- tem, da je prva publikacija, ki se dotika omenje-
mi iz obalnih mest, zaprtih od leta 1940. Uradni ne problematike in omenja nekatera nahajališča
razlog naj bi bil nujnost restavriranja in konser- odtujenih artefaktov. Slednji so bili tako prvič
viranja umetniških del. Glede na zgodovinske predstavljeni slovenski javnosti, s čimer je mono-
okoliščine pa lahko sklepamo, da so odprtje za- grafija tudi oživila javno razpravo o tej tematiki.
bojev povzročili tudi drugi še neraziskani razlo- Od leta 2005 dalje ni bilo konkretnejših premi-
gi, ki so najbrž povezani s tem, da je Sgarbi mesec kov pri vračanju umetnin. De iure slovensko-ita-
kasneje zaključil svoj mandat (podatki dostopni lijanska restitucijska komisija še vedno obstaja,
na spletni strani italijanske vlade – glej vire). Od- de facto pa je precej mirujoča.
prtje zabojev je odprlo pandorino skrinjico o re-
stituciji umetniških del iz Kopra, Izole in Pira- Uradno stališče italijanske strani je kom-
na (Hoyer 2005, 14). Posledično je prišlo tudi do pleksno, vendar lahko povemo, da italijanska
restavriranja nekaterih umetnin in do njihove stran ni naklonjena vračanju iz istrskih obalnih
predstavitve na razstavi Histria: opere d’arte re- mest odtujenih umetnin. Kot piše Vittorio Sgar-
staurate, ki je potekala v tržaškem muzeju Revol- bi v katalogu Histria: opere d’arte restaurate: da
tella med 23. junijem 2005 in 6. januarjem 2006. Paolo Veneziano a Tiepolo: [Trieste, Civico Mu-
Leta 2005 je izšel tudi obsežen katalog razstave, seo Revoltella 23 giugno 2005 - 6 gennaio 2006],
ki je vseboval številne strokovne prispevke, med ki je nastal ob razstavi z umetninami iz omenje-
drugim izpod peresa Vittoria Sgarbija, Francesce nih zabojev, si nihče ni upal dotakniti teh ume-
Castellani, Fabrizia Maganija, Stefanie Mason tnin, saj so se bali diplomatskega in političnega
in drugih. vprašanja, ki bi ga odprle (Sgarbi 2005, 40). Vi-
ttorio Sgarbi trdi, da obstajata dva možna pogle-
Omeniti je potrebno, da je junija 2004 po- da na situacijo odtujenih umetnin: na eni stra-
tekal tridnevni mednarodni simpozij na Univer- ni princip, po katerem naj bi umetnine pripadale
zi na Primorskem Istra in Jadran v zgodnjem no- fizičnemu in geografskemu kontekstu, iz katere-
vem veku: umetnostni dialog med obalo in celino, ga izhajajo, druga možnost pa je princip, po ka-
ki ga je vodil dr. Stanko Kokole. Kot je povedal terem naj bi umetnine pripadale zgodovinske-
dr. Kokole v intervjuju za Primorske novice, so mu in kulturnemu kontekstu, ki jih je ustvarila,
na simpoziju predstavili za 15. in 16. stoletje naj- pri katerem teritorij predstavlja samo geograf-
pomembnejša dela slovenske Istre, med kateri- sko in fizično dimenzijo. V večini primerov se ti
mi so slike znanih mojstrov, kot so Vittore Car- dve možnosti prekrivata, kar pa po Sgarbijevem
paccio, Cima da Conegliano, Alvise Vivarini in mnenju ne velja za Istro (Sgarbi 2005, 40). Sgar-
Giovanni Bellini. Tuji poznavalci so bili slabo bi namreč trdi, da je historični ambient, v kate-
seznanjeni s problematiko odtujenih umetnin rem so umetnine nastale, kulturno pripada itali-
(Figelj 2004, 16). Kot navaja novinarka Klavdi- janskemu kontekstu, in da umetnine posledično
ja Figelj, je italijanska stran zavrnila predlog Slo- ne sodijo več na teritorij, od koder so izhajale, saj
venije za zasnovo skupne komisije, ki naj bi pos- je le-ta povsem spremenjen, slovaniziran in poli-
krbela, da se dela vrnejo na stara mesta (Figelj tično razdeljen med Slovenijo in Hrvaško (Sgar-
2004, 16). bi 2005, 41).
di vstopnih pogajanj Slovenije v Evropsko unijo. premika: izr. prof. dr. Sonja Ana Hoyer je odkri-
hereditati la nahajališča večine še pogrešanih umetnin iz
Največji preboj se je zgodil, ko so italijan- samostana sv. Ane. Rezultat odkritja je bil izid
ske oblasti 15. maja 2002 sklicale tiskovno kon- temeljne monografije, ki obravnava problema-
ferenco, na kateri je italijanski državni podse- tiko odtujevanja umetnin s področja današnje
kretar na Ministrstvu za dediščino in kulturne Slovenije, V Italiji zadržane umetnine iz Kopra,
dejavnosti Vittorio Sgarbi predstavil razloge, ki Izole, Pirana. Pomen monografije je predvsem v
naj bi botrovali odprtju 11 zabojev z umetnina- tem, da je prva publikacija, ki se dotika omenje-
mi iz obalnih mest, zaprtih od leta 1940. Uradni ne problematike in omenja nekatera nahajališča
razlog naj bi bil nujnost restavriranja in konser- odtujenih artefaktov. Slednji so bili tako prvič
viranja umetniških del. Glede na zgodovinske predstavljeni slovenski javnosti, s čimer je mono-
okoliščine pa lahko sklepamo, da so odprtje za- grafija tudi oživila javno razpravo o tej tematiki.
bojev povzročili tudi drugi še neraziskani razlo- Od leta 2005 dalje ni bilo konkretnejših premi-
gi, ki so najbrž povezani s tem, da je Sgarbi mesec kov pri vračanju umetnin. De iure slovensko-ita-
kasneje zaključil svoj mandat (podatki dostopni lijanska restitucijska komisija še vedno obstaja,
na spletni strani italijanske vlade – glej vire). Od- de facto pa je precej mirujoča.
prtje zabojev je odprlo pandorino skrinjico o re-
stituciji umetniških del iz Kopra, Izole in Pira- Uradno stališče italijanske strani je kom-
na (Hoyer 2005, 14). Posledično je prišlo tudi do pleksno, vendar lahko povemo, da italijanska
restavriranja nekaterih umetnin in do njihove stran ni naklonjena vračanju iz istrskih obalnih
predstavitve na razstavi Histria: opere d’arte re- mest odtujenih umetnin. Kot piše Vittorio Sgar-
staurate, ki je potekala v tržaškem muzeju Revol- bi v katalogu Histria: opere d’arte restaurate: da
tella med 23. junijem 2005 in 6. januarjem 2006. Paolo Veneziano a Tiepolo: [Trieste, Civico Mu-
Leta 2005 je izšel tudi obsežen katalog razstave, seo Revoltella 23 giugno 2005 - 6 gennaio 2006],
ki je vseboval številne strokovne prispevke, med ki je nastal ob razstavi z umetninami iz omenje-
drugim izpod peresa Vittoria Sgarbija, Francesce nih zabojev, si nihče ni upal dotakniti teh ume-
Castellani, Fabrizia Maganija, Stefanie Mason tnin, saj so se bali diplomatskega in političnega
in drugih. vprašanja, ki bi ga odprle (Sgarbi 2005, 40). Vi-
ttorio Sgarbi trdi, da obstajata dva možna pogle-
Omeniti je potrebno, da je junija 2004 po- da na situacijo odtujenih umetnin: na eni stra-
tekal tridnevni mednarodni simpozij na Univer- ni princip, po katerem naj bi umetnine pripadale
zi na Primorskem Istra in Jadran v zgodnjem no- fizičnemu in geografskemu kontekstu, iz katere-
vem veku: umetnostni dialog med obalo in celino, ga izhajajo, druga možnost pa je princip, po ka-
ki ga je vodil dr. Stanko Kokole. Kot je povedal terem naj bi umetnine pripadale zgodovinske-
dr. Kokole v intervjuju za Primorske novice, so mu in kulturnemu kontekstu, ki jih je ustvarila,
na simpoziju predstavili za 15. in 16. stoletje naj- pri katerem teritorij predstavlja samo geograf-
pomembnejša dela slovenske Istre, med kateri- sko in fizično dimenzijo. V večini primerov se ti
mi so slike znanih mojstrov, kot so Vittore Car- dve možnosti prekrivata, kar pa po Sgarbijevem
paccio, Cima da Conegliano, Alvise Vivarini in mnenju ne velja za Istro (Sgarbi 2005, 40). Sgar-
Giovanni Bellini. Tuji poznavalci so bili slabo bi namreč trdi, da je historični ambient, v kate-
seznanjeni s problematiko odtujenih umetnin rem so umetnine nastale, kulturno pripada itali-
(Figelj 2004, 16). Kot navaja novinarka Klavdi- janskemu kontekstu, in da umetnine posledično
ja Figelj, je italijanska stran zavrnila predlog Slo- ne sodijo več na teritorij, od koder so izhajale, saj
venije za zasnovo skupne komisije, ki naj bi pos- je le-ta povsem spremenjen, slovaniziran in poli-
krbela, da se dela vrnejo na stara mesta (Figelj tično razdeljen med Slovenijo in Hrvaško (Sgar-
2004, 16). bi 2005, 41).
